V nedeljo, 7. julija je bilo posebej slovesno tudi v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki, ki je ena izmed dveh cerkva grkokatoliške Cerkve v Sloveniji. Obhajali so god svojih zavetnikov. Sveto Božansko liturgijo je vodil protojerej stavrofor Željko Pajić, župnik iz Karlovca. Pridigal je ravnatelj pastoralnega inštituta Zagrebške nadškofije Ivan Lukić. Grkokatoliški župnik Metlike in škofov vikar Ivan Skalivskyi je za naš radio predstavil prraznovanje, župnijo in sodleovanje z sobrati.
Svete maše se je udeležilo več duhovnikov med njimi Primož Bertalanič, Dejan Pavlin, Uroš Švarc, Ivan Vujević, Alojzij Rajk in tudi ravnatelj urada za vzdrževanje klera Zagrebške nadškofije Ivica Budinšćak. Pri maši, ki se je je udeležila tudi metliška županja Martina Janžekovec Legan je pel Cirilometodski mešani kor iz Zagreba, po maši pa je za petje poskrbelo Žumberačko folklorno društvo.
V nedeljo, 7. julija je bilo posebej slovesno tudi v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki, ki je ena izmed dveh cerkva grkokatoliške Cerkve v Sloveniji. Obhajali so god svojih zavetnikov. Sveto Božansko liturgijo je vodil protojerej stavrofor Željko Pajić, župnik iz Karlovca. Pridigal je ravnatelj pastoralnega inštituta Zagrebške nadškofije Ivan Lukić. Grkokatoliški župnik Metlike in škofov vikar Ivan Skalivskyi je za naš radio predstavil prraznovanje, župnijo in sodleovanje z sobrati.
Svete maše se je udeležilo več duhovnikov med njimi Primož Bertalanič, Dejan Pavlin, Uroš Švarc, Ivan Vujević, Alojzij Rajk in tudi ravnatelj urada za vzdrževanje klera Zagrebške nadškofije Ivica Budinšćak. Pri maši, ki se je je udeležila tudi metliška županja Martina Janžekovec Legan je pel Cirilometodski mešani kor iz Zagreba, po maši pa je za petje poskrbelo Žumberačko folklorno društvo.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.
V Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je bil 5. marca ob 19:30 Koncert Orkestra Slovenske vojske. V oddaji Kulturni utrinki sta ga predstavila dirigent Mitja Dragolič in vodja produkcije orkestra Maša Bertok Duh.
V Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je bil 5. marca ob 19:30 Koncert Orkestra Slovenske vojske. V oddaji Kulturni utrinki sta ga predstavila dirigent Mitja Dragolič in vodja produkcije orkestra Maša Bertok Duh.
Ob kulturnem prazniku so v nekaterih cerkvah, tudi v mariborski in ljubljanski stolnici bile maše za umetnike in ljubitelje kulture. V ljubljanski stolnici je sveto mašo daroval nadškof metropolit Stanislav Zore. Po maši so v Galeriji Družina odprli prodajno razstavo slik, ki so nastale v 29. likovni koloniji Umetniki za karitas, pod geslom »Mir tej hiši«.
Ob kulturnem prazniku so v nekaterih cerkvah, tudi v mariborski in ljubljanski stolnici bile maše za umetnike in ljubitelje kulture. V ljubljanski stolnici je sveto mašo daroval nadškof metropolit Stanislav Zore. Po maši so v Galeriji Družina odprli prodajno razstavo slik, ki so nastale v 29. likovni koloniji Umetniki za karitas, pod geslom »Mir tej hiši«.
V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović
V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović
Pogrebno sveto mašo je daroval papež Frančišek. Z njim je somaševalo 3700 duhovnikov, ter mnogi kardinali in škofje, med njimi tudi nadškof Stanislav Zore.
Pogrebno sveto mašo je daroval papež Frančišek. Z njim je somaševalo 3700 duhovnikov, ter mnogi kardinali in škofje, med njimi tudi nadškof Stanislav Zore.
V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.
Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU
V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.
Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. september 2024 ob 05-ih
Ste vedeli, da se približno 85 odstotkov mladostnikov, ki v otroštvu zahtevajo spremembo spola, potem premisli? Zato strokovnjaki svetujejo predvsem psihološko obravnavo teh otrok in sočutno bližino. Izvor težav je namreč pogosto povsem drugje. Omenjajo prehranske motnje, ADHD, tesnobe in depresijo. Znano pa je, da hormonska in kirurška sprememba spola vodi v nepovratna stanja in pogosto doživljenjsko medicinsko obravnavo. Kako se s tem soočajo učitelji, ki so vsak dan v stiku z otroki in mladostniki? O tem je beseda tekla na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi. Z nami sta bila v oddaji Pogovor o koordinatorica konference Helena Kregar in eden od predavateljev, pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj. Vabljeni k poslušanju!
V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …
Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na nedavnih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogledali smo v Južno Korejo, kjer je več kot leto živela Tjaša Salobir. V oddaji je spregovorila o omenjeni izkušnji življenja v tujini, tamkajšnjih mestih in naravi, prepletanju tradicije in modernega, pa tudi ljudeh, ki precejšen del dneva preživijo v službah, za družino pa jim ostane bistveno manj časa.