Slovenski bolniki, invalidi, njihovi pomočniki in drugi romarji smo med 25. in 31. julijem na romanju v Lurdu. Romanje vodi bolniški duhovnik in kaplan lurške votline msgr. Miro Šlibar v soorganizaciji z italijanskim združenjem UNITALSI.
V Lurdu smo povezani z romarji iz sosednjih italijanskih škofij, Gorice, Trsta in Vidma, med katerimi so tudi naši zamejski rojaki. Pri skupnih svetih mašah in procesiji z lučkami smo tako lahko slišali tudi slovensko besedo in petje.
Večino bogoslužij in molitev, kot so križev pot, hvalnice in večernice imamo slovenski romarji v svojem jeziku v priročnih knjižicah, v katerih so tudi opisi dogodkov iz Bernardkinega življenja, krajev v Lurdu ter razne molitve in slovenske pesmi.
Slovenski bolniki, invalidi, njihovi pomočniki in drugi romarji smo med 25. in 31. julijem na romanju v Lurdu. Romanje vodi bolniški duhovnik in kaplan lurške votline msgr. Miro Šlibar v soorganizaciji z italijanskim združenjem UNITALSI.
V Lurdu smo povezani z romarji iz sosednjih italijanskih škofij, Gorice, Trsta in Vidma, med katerimi so tudi naši zamejski rojaki. Pri skupnih svetih mašah in procesiji z lučkami smo tako lahko slišali tudi slovensko besedo in petje.
Večino bogoslužij in molitev, kot so križev pot, hvalnice in večernice imamo slovenski romarji v svojem jeziku v priročnih knjižicah, v katerih so tudi opisi dogodkov iz Bernardkinega življenja, krajev v Lurdu ter razne molitve in slovenske pesmi.
Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek,
potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.
Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.
Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek,
potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.
Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.
Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.
Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.
Tokrat nam je g. Miro Šlibar poslal pet biserov oz. slušnih fotografij letošnjega poletja in jih zbral v zelo zanimiv kolaž: izkušnja morja, romanje bolnikov v Lurdu, srečanje mladih v Lizboni in Medžugorju ter praznik Marije Vnebovzete.
Tokrat nam je g. Miro Šlibar poslal pet biserov oz. slušnih fotografij letošnjega poletja in jih zbral v zelo zanimiv kolaž: izkušnja morja, romanje bolnikov v Lurdu, srečanje mladih v Lizboni in Medžugorju ter praznik Marije Vnebovzete.
45 romarjev iz Slovenije se je v nedeljo z vlakom odpravilo na romanje v Lurd. Pridružili so se romarski skupnimi Unitalsi iz Italije. Tema romanja ob 165-letnici Marijinih prikazovanj sv. Bernardki je: »Pojdite povedat duhovnikom… naj tukaj zgradijo kapelo.« Z romarji potuje upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, nam je povedal lurški kaplan, Miro Šlibar.
45 romarjev iz Slovenije se je v nedeljo z vlakom odpravilo na romanje v Lurd. Pridružili so se romarski skupnimi Unitalsi iz Italije. Tema romanja ob 165-letnici Marijinih prikazovanj sv. Bernardki je: »Pojdite povedat duhovnikom… naj tukaj zgradijo kapelo.« Z romarji potuje upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, nam je povedal lurški kaplan, Miro Šlibar.
Tokratno katehezo za bolnike in starejše je g. Miro Šlibar namenil temi o pogovoru z Bogom, z drugim in s seboj. Vesel je, da se je po treh letih kovidnega premora 45 romarjev odpravilo v Lurd na srečanje bolnikov in ostarelih, zato smo lahko slišali nekaj več o posebnostih tega romanja.
Tokratno katehezo za bolnike in starejše je g. Miro Šlibar namenil temi o pogovoru z Bogom, z drugim in s seboj. Vesel je, da se je po treh letih kovidnega premora 45 romarjev odpravilo v Lurd na srečanje bolnikov in ostarelih, zato smo lahko slišali nekaj več o posebnostih tega romanja.
Četudi se zdi, da se naši prsti dotikajo le še ekranov, pa učiteljica klekljanja Tanja Oblak pove, da ni čisto tako. V preteklih letih je namreč izvedla številne tečaje in delavnice klekljanja, ustvarila pa je tudi odmevne projekte kot je npr. Slovenska zastava iz čipk. V Sloveniji je čipka vpisana v register kulturne dediščine državnega pomena.
Četudi se zdi, da se naši prsti dotikajo le še ekranov, pa učiteljica klekljanja Tanja Oblak pove, da ni čisto tako. V preteklih letih je namreč izvedla številne tečaje in delavnice klekljanja, ustvarila pa je tudi odmevne projekte kot je npr. Slovenska zastava iz čipk. V Sloveniji je čipka vpisana v register kulturne dediščine državnega pomena.
V februarski katehezi za bolnike smo spoznali letošnjo papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov - ki ima tokrat naslov Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. (Lk 6,36). Posebej pa se bomo posvetili tudi Lurdu – romarskemu središču, ki številnim bolnikom nudi upanje in tolažbo.
V februarski katehezi za bolnike smo spoznali letošnjo papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov - ki ima tokrat naslov Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. (Lk 6,36). Posebej pa se bomo posvetili tudi Lurdu – romarskemu središču, ki številnim bolnikom nudi upanje in tolažbo.
Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje.
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
Vreme – od nekdaj vsakdanja in postranska tema. Ko se v pogovoru nimamo na kaj navezati, nam priskočijo na pomoč trenutne vremenske razmere. Profesionalni napovedovalci vremena se z njim ukvarjajo iz dneva v dan in številne službe brez njihovih napovedi ne bi mogle opravljati svojega dela. Med vremenske modele in v gorski svet, med markacije in posredovanje napovedi za širšo javnost nas je popeljala meteorologinja z Agencije za okolje Veronika Hladnik Zakotnik.
Marko Juhant je specialni pedagog, s katerim sodelujemo že vrsto let. V novem letnem ciklu pozornost namenjamo partnerstvu, odnosu med očetom in mamo, pomenu sodelujočega starševstva. Znana je izjava Marka Juhanta izpred več let, ki je zelo odmevala, da če sta starša med seboj dobro, bo dobro tudi otrokom. Zato smo jo izbrali za rdečo nit radijskega sodelovanja v letu 2025. Marko Juhant prihaja v živo v studio in s tem odpira pot vprašanjem poslušalkam in poslušalcem ter takojšnjim odgovorom ob vzgojnih zagatah. Tik pred zdajci pa žal tokrat nismo mogli uresničiti srečanja v živo, zaradi prehlada in smo ponovili oddajo izpred leta dni.
16. januarja (četrtek zvečer) bo na TV SLO 1 ob 21.00 premierno predvajanje dokumentarnega filma, ki je nastal ob 250-letnici naše osrednje Narodne in univerzitetne knjižnice. Gost je bil režiser in scenarist Amir Muratović.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalko je zanimalo, ali lahko shrani ocvirke v plastični posodi. Sestra Nikolina ji je pritrdila in dodala, naj jih ima na hladnem, še najboljše je v zamrzovalni skrinji. Pazi naj tudi, da bo v posodi čim manj zraka (da ga iztisne) in tako – na hladnem in temnem – lahko počakajo tudi nekaj mesecev.
Zaupni telefon Samarijan v slovenskem prostoru deluje že od leta 1996. Prostovoljci so na voljo ljudem v različnih težavah in osamljenosti. Ker delujejo 24 ur na dan, imajo vedno potrebo po novih prostovoljcih. Strokovna vodja Društva Tatjana Vertačnik je povabila k vpisu novih, za katere pripravljajo usposabljanje.