Informativni prispevki

VEČ ...|30. 7. 2024
Sveta maša v Lurdu, pridiga škofa Jamnika

Slovenski bolniki, invalidi, njihovi pomočniki in drugi romarji smo med 25. in 31. julijem na romanju v Lurdu. Romanje vodi bolniški duhovnik in kaplan lurške votline msgr. Miro Šlibar v soorganizaciji z italijanskim združenjem UNITALSI.

V Lurdu smo povezani z romarji iz sosednjih italijanskih škofij, Gorice, Trsta in Vidma, med katerimi so tudi naši zamejski rojaki. Pri skupnih svetih mašah in procesiji z lučkami smo tako lahko slišali tudi slovensko besedo in petje.

Večino bogoslužij in molitev, kot so križev pot, hvalnice in večernice imamo slovenski romarji v svojem jeziku v priročnih knjižicah, v katerih so tudi opisi dogodkov iz Bernardkinega življenja, krajev v Lurdu ter razne molitve in slovenske pesmi.

Sveta maša v Lurdu, pridiga škofa Jamnika

Slovenski bolniki, invalidi, njihovi pomočniki in drugi romarji smo med 25. in 31. julijem na romanju v Lurdu. Romanje vodi bolniški duhovnik in kaplan lurške votline msgr. Miro Šlibar v soorganizaciji z italijanskim združenjem UNITALSI.

V Lurdu smo povezani z romarji iz sosednjih italijanskih škofij, Gorice, Trsta in Vidma, med katerimi so tudi naši zamejski rojaki. Pri skupnih svetih mašah in procesiji z lučkami smo tako lahko slišali tudi slovensko besedo in petje.

Večino bogoslužij in molitev, kot so križev pot, hvalnice in večernice imamo slovenski romarji v svojem jeziku v priročnih knjižicah, v katerih so tudi opisi dogodkov iz Bernardkinega življenja, krajev v Lurdu ter razne molitve in slovenske pesmi.

infoduhovnostlurdbolnikipridiga

Informativni prispevki

Sveta maša v Lurdu, pridiga škofa Jamnika

Slovenski bolniki, invalidi, njihovi pomočniki in drugi romarji smo med 25. in 31. julijem na romanju v Lurdu. Romanje vodi bolniški duhovnik in kaplan lurške votline msgr. Miro Šlibar v soorganizaciji z italijanskim združenjem UNITALSI.

V Lurdu smo povezani z romarji iz sosednjih italijanskih škofij, Gorice, Trsta in Vidma, med katerimi so tudi naši zamejski rojaki. Pri skupnih svetih mašah in procesiji z lučkami smo tako lahko slišali tudi slovensko besedo in petje.

Večino bogoslužij in molitev, kot so križev pot, hvalnice in večernice imamo slovenski romarji v svojem jeziku v priročnih knjižicah, v katerih so tudi opisi dogodkov iz Bernardkinega življenja, krajev v Lurdu ter razne molitve in slovenske pesmi.

VEČ ...|30. 7. 2024
Sveta maša v Lurdu, pridiga škofa Jamnika

Slovenski bolniki, invalidi, njihovi pomočniki in drugi romarji smo med 25. in 31. julijem na romanju v Lurdu. Romanje vodi bolniški duhovnik in kaplan lurške votline msgr. Miro Šlibar v soorganizaciji z italijanskim združenjem UNITALSI.

V Lurdu smo povezani z romarji iz sosednjih italijanskih škofij, Gorice, Trsta in Vidma, med katerimi so tudi naši zamejski rojaki. Pri skupnih svetih mašah in procesiji z lučkami smo tako lahko slišali tudi slovensko besedo in petje.

Večino bogoslužij in molitev, kot so križev pot, hvalnice in večernice imamo slovenski romarji v svojem jeziku v priročnih knjižicah, v katerih so tudi opisi dogodkov iz Bernardkinega življenja, krajev v Lurdu ter razne molitve in slovenske pesmi.

Radio Ognjišče

infoduhovnostlurdbolnikipridiga

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 7. 2024
Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

počitekinvalidi in ostareliromanje v Lurd

Radijska kateheza

Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

VEČ ...|20. 7. 2024
Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

s. Meta Potočnik

počitekinvalidi in ostareliromanje v Lurd

Radijska kateheza

VEČ ...|17. 2. 2024
Bolniški duhovnik je že več let gost na Zdravstveni šoli Ljubljana

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

Bolniški duhovnik je že več let gost na Zdravstveni šoli Ljubljana

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

duhovnostvzgojaSvetovni dan bolnikovromanje v Lurdzdravstvena šola

Radijska kateheza

Bolniški duhovnik je že več let gost na Zdravstveni šoli Ljubljana

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

VEČ ...|17. 2. 2024
Bolniški duhovnik je že več let gost na Zdravstveni šoli Ljubljana

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

Meta Potočnik

duhovnostvzgojaSvetovni dan bolnikovromanje v Lurdzdravstvena šola

Radijska kateheza

VEČ ...|19. 8. 2023
Pet biserov letošnjega poletja

Tokrat nam je g. Miro Šlibar poslal pet biserov oz. slušnih fotografij letošnjega poletja in jih zbral v zelo zanimiv kolaž: izkušnja morja, romanje bolnikov v Lurdu, srečanje mladih v Lizboni in Medžugorju ter praznik Marije Vnebovzete. 

Pet biserov letošnjega poletja

Tokrat nam je g. Miro Šlibar poslal pet biserov oz. slušnih fotografij letošnjega poletja in jih zbral v zelo zanimiv kolaž: izkušnja morja, romanje bolnikov v Lurdu, srečanje mladih v Lizboni in Medžugorju ter praznik Marije Vnebovzete. 

duhovnostvzgojaMarija Snežna na Kredaricimladi v Lizboni in Medžugorjuizkušnja Lurda

Radijska kateheza

Pet biserov letošnjega poletja

Tokrat nam je g. Miro Šlibar poslal pet biserov oz. slušnih fotografij letošnjega poletja in jih zbral v zelo zanimiv kolaž: izkušnja morja, romanje bolnikov v Lurdu, srečanje mladih v Lizboni in Medžugorju ter praznik Marije Vnebovzete. 

VEČ ...|19. 8. 2023
Pet biserov letošnjega poletja

Tokrat nam je g. Miro Šlibar poslal pet biserov oz. slušnih fotografij letošnjega poletja in jih zbral v zelo zanimiv kolaž: izkušnja morja, romanje bolnikov v Lurdu, srečanje mladih v Lizboni in Medžugorju ter praznik Marije Vnebovzete. 

Meta Potočnik

duhovnostvzgojaMarija Snežna na Kredaricimladi v Lizboni in Medžugorjuizkušnja Lurda

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 7. 2023
Tudi v Lurdu odmeva vložitev zakona o pomoči pri samomoru; s. Emanula Žerdin o pomenu Lurda za bolne

45 romarjev iz Slovenije se je v nedeljo z vlakom odpravilo na romanje v Lurd. Pridružili so se romarski skupnimi Unitalsi iz Italije. Tema romanja ob 165-letnici Marijinih prikazovanj sv. Bernardki je: »Pojdite povedat duhovnikom… naj tukaj zgradijo kapelo.« Z romarji potuje upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, nam je povedal lurški kaplan, Miro Šlibar.

Tudi v Lurdu odmeva vložitev zakona o pomoči pri samomoru; s. Emanula Žerdin o pomenu Lurda za bolne

45 romarjev iz Slovenije se je v nedeljo z vlakom odpravilo na romanje v Lurd. Pridružili so se romarski skupnimi Unitalsi iz Italije. Tema romanja ob 165-letnici Marijinih prikazovanj sv. Bernardki je: »Pojdite povedat duhovnikom… naj tukaj zgradijo kapelo.« Z romarji potuje upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, nam je povedal lurški kaplan, Miro Šlibar.

infoduhovnostpogovorlurd

Informativni prispevki

Tudi v Lurdu odmeva vložitev zakona o pomoči pri samomoru; s. Emanula Žerdin o pomenu Lurda za bolne

45 romarjev iz Slovenije se je v nedeljo z vlakom odpravilo na romanje v Lurd. Pridružili so se romarski skupnimi Unitalsi iz Italije. Tema romanja ob 165-letnici Marijinih prikazovanj sv. Bernardki je: »Pojdite povedat duhovnikom… naj tukaj zgradijo kapelo.« Z romarji potuje upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, nam je povedal lurški kaplan, Miro Šlibar.

VEČ ...|20. 7. 2023
Tudi v Lurdu odmeva vložitev zakona o pomoči pri samomoru; s. Emanula Žerdin o pomenu Lurda za bolne

45 romarjev iz Slovenije se je v nedeljo z vlakom odpravilo na romanje v Lurd. Pridružili so se romarski skupnimi Unitalsi iz Italije. Tema romanja ob 165-letnici Marijinih prikazovanj sv. Bernardki je: »Pojdite povedat duhovnikom… naj tukaj zgradijo kapelo.« Z romarji potuje upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, nam je povedal lurški kaplan, Miro Šlibar.

Alen Salihović

infoduhovnostpogovorlurd

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 7. 2023
Če hočemo ali nočemo - vedno komuniciramo

Tokratno katehezo za bolnike in starejše je g. Miro Šlibar namenil temi o pogovoru z Bogom, z drugim in s seboj. Vesel je, da se je po treh letih kovidnega premora 45 romarjev odpravilo v Lurd na srečanje bolnikov in ostarelih, zato smo lahko slišali nekaj več o posebnostih tega romanja.

Če hočemo ali nočemo - vedno komuniciramo

Tokratno katehezo za bolnike in starejše je g. Miro Šlibar namenil temi o pogovoru z Bogom, z drugim in s seboj. Vesel je, da se je po treh letih kovidnega premora 45 romarjev odpravilo v Lurd na srečanje bolnikov in ostarelih, zato smo lahko slišali nekaj več o posebnostih tega romanja.

duhovnostvzgojapogovorromanje v LurdCamill de Lellis

Radijska kateheza

Če hočemo ali nočemo - vedno komuniciramo

Tokratno katehezo za bolnike in starejše je g. Miro Šlibar namenil temi o pogovoru z Bogom, z drugim in s seboj. Vesel je, da se je po treh letih kovidnega premora 45 romarjev odpravilo v Lurd na srečanje bolnikov in ostarelih, zato smo lahko slišali nekaj več o posebnostih tega romanja.

VEČ ...|15. 7. 2023
Če hočemo ali nočemo - vedno komuniciramo

Tokratno katehezo za bolnike in starejše je g. Miro Šlibar namenil temi o pogovoru z Bogom, z drugim in s seboj. Vesel je, da se je po treh letih kovidnega premora 45 romarjev odpravilo v Lurd na srečanje bolnikov in ostarelih, zato smo lahko slišali nekaj več o posebnostih tega romanja.

Meta Potočnik

duhovnostvzgojapogovorromanje v LurdCamill de Lellis

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 6. 2022
Klekljanje je umetnost slovenske kulturne dediščine

Četudi se zdi, da se naši prsti dotikajo le še ekranov, pa učiteljica klekljanja Tanja Oblak pove, da ni čisto tako. V preteklih letih je namreč izvedla številne tečaje in delavnice klekljanja, ustvarila pa je tudi odmevne projekte kot je npr. Slovenska zastava iz čipk. V Sloveniji je čipka vpisana v register kulturne dediščine državnega pomena.

Klekljanje je umetnost slovenske kulturne dediščine

Četudi se zdi, da se naši prsti dotikajo le še ekranov, pa učiteljica klekljanja Tanja Oblak pove, da ni čisto tako. V preteklih letih je namreč izvedla številne tečaje in delavnice klekljanja, ustvarila pa je tudi odmevne projekte kot je npr. Slovenska zastava iz čipk. V Sloveniji je čipka vpisana v register kulturne dediščine državnega pomena.

uporabnost čipkeprt v Lurdu iz čipktečaji klekljanjasvetovanje

Življenje išče pot

Klekljanje je umetnost slovenske kulturne dediščine

Četudi se zdi, da se naši prsti dotikajo le še ekranov, pa učiteljica klekljanja Tanja Oblak pove, da ni čisto tako. V preteklih letih je namreč izvedla številne tečaje in delavnice klekljanja, ustvarila pa je tudi odmevne projekte kot je npr. Slovenska zastava iz čipk. V Sloveniji je čipka vpisana v register kulturne dediščine državnega pomena.

VEČ ...|17. 6. 2022
Klekljanje je umetnost slovenske kulturne dediščine

Četudi se zdi, da se naši prsti dotikajo le še ekranov, pa učiteljica klekljanja Tanja Oblak pove, da ni čisto tako. V preteklih letih je namreč izvedla številne tečaje in delavnice klekljanja, ustvarila pa je tudi odmevne projekte kot je npr. Slovenska zastava iz čipk. V Sloveniji je čipka vpisana v register kulturne dediščine državnega pomena.

s. Meta Potočnik

uporabnost čipkeprt v Lurdu iz čipktečaji klekljanjasvetovanje

Radijska kateheza

VEČ ...|19. 2. 2022
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in Lurd

V februarski katehezi za bolnike smo spoznali letošnjo papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov - ki ima tokrat naslov Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. (Lk 6,36). Posebej pa se bomo posvetili tudi Lurdu – romarskemu središču, ki številnim bolnikom nudi upanje in tolažbo.

Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in Lurd

V februarski katehezi za bolnike smo spoznali letošnjo papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov - ki ima tokrat naslov Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. (Lk 6,36). Posebej pa se bomo posvetili tudi Lurdu – romarskemu središču, ki številnim bolnikom nudi upanje in tolažbo.

duhovnostvzgojabolnikipapežromanjeLurdusmiljenje

Radijska kateheza

Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in Lurd

V februarski katehezi za bolnike smo spoznali letošnjo papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov - ki ima tokrat naslov Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. (Lk 6,36). Posebej pa se bomo posvetili tudi Lurdu – romarskemu središču, ki številnim bolnikom nudi upanje in tolažbo.

VEČ ...|19. 2. 2022
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in Lurd

V februarski katehezi za bolnike smo spoznali letošnjo papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov - ki ima tokrat naslov Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. (Lk 6,36). Posebej pa se bomo posvetili tudi Lurdu – romarskemu središču, ki številnim bolnikom nudi upanje in tolažbo.

Damijana Medved

duhovnostvzgojabolnikipapežromanjeLurdusmiljenje

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|2. 11. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. november 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. november 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 11. 2025
Nužej Tolmaier in memoriam

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Nužej Tolmaier in memoriam

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|31. 10. 2025
Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbaduhovnostspomin

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 11. 2025
Del premišljevanja misijonarji upanja med ljudmi

Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.

Del premišljevanja misijonarji upanja med ljudmi

Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Karitas

VEČ ...|2. 11. 2025
Peter Tomažič

Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru. 

Peter Tomažič

Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru. 

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 11. 2025
Nužej Tolmaier in memoriam

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Nužej Tolmaier in memoriam

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 11. 2025
Cerkev v Sloveniji 60 let po koncilu

Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Cerkev v Sloveniji 60 let po koncilu

Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Petra Stopar

duhovnostinfo