Informativni prispevki
Slovenski bolniki, invalidi, njihovi pomočniki in drugi romarji smo med 25. in 31. julijem na romanju v Lurdu. Romanje vodi bolniški duhovnik in kaplan lurške votline msgr. Miro Šlibar v soorganizaciji z italijanskim združenjem UNITALSI.
V Lurdu smo povezani z romarji iz sosednjih italijanskih škofij, Gorice, Trsta in Vidma, med katerimi so tudi naši zamejski rojaki. Pri skupnih svetih mašah in procesiji z lučkami smo tako lahko slišali tudi slovensko besedo in petje.
Večino bogoslužij in molitev, kot so križev pot, hvalnice in večernice imamo slovenski romarji v svojem jeziku v priročnih knjižicah, v katerih so tudi opisi dogodkov iz Bernardkinega življenja, krajev v Lurdu ter razne molitve in slovenske pesmi.
Informativni prispevki
Slovenski bolniki, invalidi, njihovi pomočniki in drugi romarji smo med 25. in 31. julijem na romanju v Lurdu. Romanje vodi bolniški duhovnik in kaplan lurške votline msgr. Miro Šlibar v soorganizaciji z italijanskim združenjem UNITALSI.
V Lurdu smo povezani z romarji iz sosednjih italijanskih škofij, Gorice, Trsta in Vidma, med katerimi so tudi naši zamejski rojaki. Pri skupnih svetih mašah in procesiji z lučkami smo tako lahko slišali tudi slovensko besedo in petje.
Večino bogoslužij in molitev, kot so križev pot, hvalnice in večernice imamo slovenski romarji v svojem jeziku v priročnih knjižicah, v katerih so tudi opisi dogodkov iz Bernardkinega življenja, krajev v Lurdu ter razne molitve in slovenske pesmi.
Radijska kateheza
Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek,
potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.
Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.
Radijska kateheza
Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek,
potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.
Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.
Radijska kateheza
Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.
Radijska kateheza
Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.
Radijska kateheza
Tokrat nam je g. Miro Šlibar poslal pet biserov oz. slušnih fotografij letošnjega poletja in jih zbral v zelo zanimiv kolaž: izkušnja morja, romanje bolnikov v Lurdu, srečanje mladih v Lizboni in Medžugorju ter praznik Marije Vnebovzete.
Radijska kateheza
Tokrat nam je g. Miro Šlibar poslal pet biserov oz. slušnih fotografij letošnjega poletja in jih zbral v zelo zanimiv kolaž: izkušnja morja, romanje bolnikov v Lurdu, srečanje mladih v Lizboni in Medžugorju ter praznik Marije Vnebovzete.
Informativni prispevki
45 romarjev iz Slovenije se je v nedeljo z vlakom odpravilo na romanje v Lurd. Pridružili so se romarski skupnimi Unitalsi iz Italije. Tema romanja ob 165-letnici Marijinih prikazovanj sv. Bernardki je: »Pojdite povedat duhovnikom… naj tukaj zgradijo kapelo.« Z romarji potuje upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, nam je povedal lurški kaplan, Miro Šlibar.
Informativni prispevki
45 romarjev iz Slovenije se je v nedeljo z vlakom odpravilo na romanje v Lurd. Pridružili so se romarski skupnimi Unitalsi iz Italije. Tema romanja ob 165-letnici Marijinih prikazovanj sv. Bernardki je: »Pojdite povedat duhovnikom… naj tukaj zgradijo kapelo.« Z romarji potuje upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, nam je povedal lurški kaplan, Miro Šlibar.
Radijska kateheza
Tokratno katehezo za bolnike in starejše je g. Miro Šlibar namenil temi o pogovoru z Bogom, z drugim in s seboj. Vesel je, da se je po treh letih kovidnega premora 45 romarjev odpravilo v Lurd na srečanje bolnikov in ostarelih, zato smo lahko slišali nekaj več o posebnostih tega romanja.
Radijska kateheza
Tokratno katehezo za bolnike in starejše je g. Miro Šlibar namenil temi o pogovoru z Bogom, z drugim in s seboj. Vesel je, da se je po treh letih kovidnega premora 45 romarjev odpravilo v Lurd na srečanje bolnikov in ostarelih, zato smo lahko slišali nekaj več o posebnostih tega romanja.
Življenje išče pot
Četudi se zdi, da se naši prsti dotikajo le še ekranov, pa učiteljica klekljanja Tanja Oblak pove, da ni čisto tako. V preteklih letih je namreč izvedla številne tečaje in delavnice klekljanja, ustvarila pa je tudi odmevne projekte kot je npr. Slovenska zastava iz čipk. V Sloveniji je čipka vpisana v register kulturne dediščine državnega pomena.
Življenje išče pot
Četudi se zdi, da se naši prsti dotikajo le še ekranov, pa učiteljica klekljanja Tanja Oblak pove, da ni čisto tako. V preteklih letih je namreč izvedla številne tečaje in delavnice klekljanja, ustvarila pa je tudi odmevne projekte kot je npr. Slovenska zastava iz čipk. V Sloveniji je čipka vpisana v register kulturne dediščine državnega pomena.
Radijska kateheza
V februarski katehezi za bolnike smo spoznali letošnjo papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov - ki ima tokrat naslov Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. (Lk 6,36). Posebej pa se bomo posvetili tudi Lurdu – romarskemu središču, ki številnim bolnikom nudi upanje in tolažbo.
Radijska kateheza
V februarski katehezi za bolnike smo spoznali letošnjo papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov - ki ima tokrat naslov Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. (Lk 6,36). Posebej pa se bomo posvetili tudi Lurdu – romarskemu središču, ki številnim bolnikom nudi upanje in tolažbo.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. november 2025 ob 05-ih
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Moja zgodba
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja.
Življenjepis iz slovenske biografije:
Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.
Pojdite in učite
Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.
Karitas
Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru.
Slovencem po svetu in domovini
V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.