Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulinarična ustvarjalnost Zale Pungeršič, Master Chef 2023

Kulinarika je vsakodnevno ustvarjanje. Kako se priprave jedi loteva zmagovalka kulinaričnega izziva MasterChef 2023 Zala Pungeršič, ki je poskrbela za lačne tudi na festivalu Ritem srca 2024, s tem pa gotovo še dodala k nepozabni festivalski izkušnji, smo jo vprašali v krajšem pogovoru.  

Kulinarična ustvarjalnost Zale Pungeršič, Master Chef 2023

Kulinarika je vsakodnevno ustvarjanje. Kako se priprave jedi loteva zmagovalka kulinaričnega izziva MasterChef 2023 Zala Pungeršič, ki je poskrbela za lačne tudi na festivalu Ritem srca 2024, s tem pa gotovo še dodala k nepozabni festivalski izkušnji, smo jo vprašali v krajšem pogovoru.  

izobraževanjepodjetništvomladikulinarika

Ni meje za dobre ideje

Kulinarična ustvarjalnost Zale Pungeršič, Master Chef 2023

Kulinarika je vsakodnevno ustvarjanje. Kako se priprave jedi loteva zmagovalka kulinaričnega izziva MasterChef 2023 Zala Pungeršič, ki je poskrbela za lačne tudi na festivalu Ritem srca 2024, s tem pa gotovo še dodala k nepozabni festivalski izkušnji, smo jo vprašali v krajšem pogovoru.  

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulinarična ustvarjalnost Zale Pungeršič, Master Chef 2023

Kulinarika je vsakodnevno ustvarjanje. Kako se priprave jedi loteva zmagovalka kulinaričnega izziva MasterChef 2023 Zala Pungeršič, ki je poskrbela za lačne tudi na festivalu Ritem srca 2024, s tem pa gotovo še dodala k nepozabni festivalski izkušnji, smo jo vprašali v krajšem pogovoru.  

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvomladikulinarika

Via positiva

VEČ ...|2. 5. 2024
Odločitev za zdravje je ena od najpomembnejših

Darja Lovšin je avtorica že pete knjige s področja diabetične kuhinje. Poznamo jo kot urednico revij tako za srčne kot onkološke bolnike, njen tretji projekt pa je urejanje revije Dita, ki izhaja v sklopu delovanja Zavoda Diabetes, ki ga je tudi ustanovila. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, kar ji je dalo širino, in rada piše. Vsakdanje jedi so primerne tudi ob presnovnih težavah, oziroma ko moramo paziti na krvni sladkor, pravi. Idej, ki skoraj dnevno vznikajo, kaj smemo jesti in česa ne, je grozno veliko, mnoge samo begajo, iskreno doda. 

Odločitev za zdravje je ena od najpomembnejših

Darja Lovšin je avtorica že pete knjige s področja diabetične kuhinje. Poznamo jo kot urednico revij tako za srčne kot onkološke bolnike, njen tretji projekt pa je urejanje revije Dita, ki izhaja v sklopu delovanja Zavoda Diabetes, ki ga je tudi ustanovila. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, kar ji je dalo širino, in rada piše. Vsakdanje jedi so primerne tudi ob presnovnih težavah, oziroma ko moramo paziti na krvni sladkor, pravi. Idej, ki skoraj dnevno vznikajo, kaj smemo jesti in česa ne, je grozno veliko, mnoge samo begajo, iskreno doda. 

družbaizobraževanjesvetovanjezdravstvopogovorkulinarika

Via positiva

Odločitev za zdravje je ena od najpomembnejših

Darja Lovšin je avtorica že pete knjige s področja diabetične kuhinje. Poznamo jo kot urednico revij tako za srčne kot onkološke bolnike, njen tretji projekt pa je urejanje revije Dita, ki izhaja v sklopu delovanja Zavoda Diabetes, ki ga je tudi ustanovila. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, kar ji je dalo širino, in rada piše. Vsakdanje jedi so primerne tudi ob presnovnih težavah, oziroma ko moramo paziti na krvni sladkor, pravi. Idej, ki skoraj dnevno vznikajo, kaj smemo jesti in česa ne, je grozno veliko, mnoge samo begajo, iskreno doda. 

VEČ ...|2. 5. 2024
Odločitev za zdravje je ena od najpomembnejših

Darja Lovšin je avtorica že pete knjige s področja diabetične kuhinje. Poznamo jo kot urednico revij tako za srčne kot onkološke bolnike, njen tretji projekt pa je urejanje revije Dita, ki izhaja v sklopu delovanja Zavoda Diabetes, ki ga je tudi ustanovila. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, kar ji je dalo širino, in rada piše. Vsakdanje jedi so primerne tudi ob presnovnih težavah, oziroma ko moramo paziti na krvni sladkor, pravi. Idej, ki skoraj dnevno vznikajo, kaj smemo jesti in česa ne, je grozno veliko, mnoge samo begajo, iskreno doda. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjesvetovanjezdravstvopogovorkulinarika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 4. 2024
Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

izobraževanjekulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

VEČ ...|25. 4. 2024
Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

Nataša Ličen

izobraževanjekulinarikapodjetništvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 4. 2024
Koroška košta

Brigita Rajšter je muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja, raziskuje tudi gastronomsko dediščino, torej koroške domače jedi, ki so postale kulturna vrednota. Hrana, ki je od nekdaj ljudi povezovala, povezuje še danes. Tako je hrani pot v kulturno dediščino odprta. V register nesnovne kulturne dediščine je med drugim vpisan tudi koroški rženi kruh. Kruh je vrednota, ki izraža skromnost, in je edino živilo, ki se ga skozi proces dela še vedno blagoslavlja. Preden gre v peč, se ga blagoslovi. Zanimivo je tudi, da se ob registraciji živila v register ne zapiše recepta. Zaščiti se le kultura in odnos ljudi do kruha. S tem ima odprto možnost, da dediščina živi naprej in ga vsak peče po svoje. 

Koroška košta

Brigita Rajšter je muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja, raziskuje tudi gastronomsko dediščino, torej koroške domače jedi, ki so postale kulturna vrednota. Hrana, ki je od nekdaj ljudi povezovala, povezuje še danes. Tako je hrani pot v kulturno dediščino odprta. V register nesnovne kulturne dediščine je med drugim vpisan tudi koroški rženi kruh. Kruh je vrednota, ki izraža skromnost, in je edino živilo, ki se ga skozi proces dela še vedno blagoslavlja. Preden gre v peč, se ga blagoslovi. Zanimivo je tudi, da se ob registraciji živila v register ne zapiše recepta. Zaščiti se le kultura in odnos ljudi do kruha. S tem ima odprto možnost, da dediščina živi naprej in ga vsak peče po svoje. 

kulturanaravadružbakulinarikadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Koroška košta

Brigita Rajšter je muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja, raziskuje tudi gastronomsko dediščino, torej koroške domače jedi, ki so postale kulturna vrednota. Hrana, ki je od nekdaj ljudi povezovala, povezuje še danes. Tako je hrani pot v kulturno dediščino odprta. V register nesnovne kulturne dediščine je med drugim vpisan tudi koroški rženi kruh. Kruh je vrednota, ki izraža skromnost, in je edino živilo, ki se ga skozi proces dela še vedno blagoslavlja. Preden gre v peč, se ga blagoslovi. Zanimivo je tudi, da se ob registraciji živila v register ne zapiše recepta. Zaščiti se le kultura in odnos ljudi do kruha. S tem ima odprto možnost, da dediščina živi naprej in ga vsak peče po svoje. 

VEČ ...|2. 4. 2024
Koroška košta

Brigita Rajšter je muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja, raziskuje tudi gastronomsko dediščino, torej koroške domače jedi, ki so postale kulturna vrednota. Hrana, ki je od nekdaj ljudi povezovala, povezuje še danes. Tako je hrani pot v kulturno dediščino odprta. V register nesnovne kulturne dediščine je med drugim vpisan tudi koroški rženi kruh. Kruh je vrednota, ki izraža skromnost, in je edino živilo, ki se ga skozi proces dela še vedno blagoslavlja. Preden gre v peč, se ga blagoslovi. Zanimivo je tudi, da se ob registraciji živila v register ne zapiše recepta. Zaščiti se le kultura in odnos ljudi do kruha. S tem ima odprto možnost, da dediščina živi naprej in ga vsak peče po svoje. 

Nataša Ličen

kulturanaravadružbakulinarikadediščinaizročilo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 5. 2023
Inovativnost v kulinariki Luke Novaka

Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala. 

Inovativnost v kulinariki Luke Novaka

Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala. 

družbakulinarikainovativnost

Ni meje za dobre ideje

Inovativnost v kulinariki Luke Novaka

Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala. 

VEČ ...|25. 5. 2023
Inovativnost v kulinariki Luke Novaka

Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala. 

Nataša Ličen

družbakulinarikainovativnost

Mladoskop

VEČ ...|10. 3. 2023
V trendu so jedi iz enega lonca ali ponve

Sašo Šketa in njegova žena Neža, sta že več let vplivna na področju kulinarike, tudi pri ustvarjanju novih receptov.  Pogovarjali smo se o trajnosti v kuhinji, o pomenu načrtovanja, zmernosti, o postu v prehrani in med drugim tudi, ali gre ljubezen res skozi želodec?  

V trendu so jedi iz enega lonca ali ponve

Sašo Šketa in njegova žena Neža, sta že več let vplivna na področju kulinarike, tudi pri ustvarjanju novih receptov.  Pogovarjali smo se o trajnosti v kuhinji, o pomenu načrtovanja, zmernosti, o postu v prehrani in med drugim tudi, ali gre ljubezen res skozi želodec?  

mladiodnosidružbakulinarikasvetovanje

Mladoskop

V trendu so jedi iz enega lonca ali ponve

Sašo Šketa in njegova žena Neža, sta že več let vplivna na področju kulinarike, tudi pri ustvarjanju novih receptov.  Pogovarjali smo se o trajnosti v kuhinji, o pomenu načrtovanja, zmernosti, o postu v prehrani in med drugim tudi, ali gre ljubezen res skozi želodec?  

VEČ ...|10. 3. 2023
V trendu so jedi iz enega lonca ali ponve

Sašo Šketa in njegova žena Neža, sta že več let vplivna na področju kulinarike, tudi pri ustvarjanju novih receptov.  Pogovarjali smo se o trajnosti v kuhinji, o pomenu načrtovanja, zmernosti, o postu v prehrani in med drugim tudi, ali gre ljubezen res skozi želodec?  

Nataša Ličen

mladiodnosidružbakulinarikasvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 10. 2022
Kuhajmo v spomin

“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.
Ja, kuhajmo v spomin.
 

Kuhajmo v spomin

“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.
Ja, kuhajmo v spomin.
 

odnosiidejakulinarikaspomin

Ni meje za dobre ideje

Kuhajmo v spomin

“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.
Ja, kuhajmo v spomin.
 

VEČ ...|28. 10. 2022
Kuhajmo v spomin

“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.
Ja, kuhajmo v spomin.
 

Nataša Ličen

odnosiidejakulinarikaspomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

kulturanaravadružbadediščinakulinarikatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinakulinarikatradicijaizročilo

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|17. 5. 2024
Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2024
Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnostmladi

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2024
Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Tone Gorjup

komentar

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2024
Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Nataša Ličen

spominživljenjedružbaarhitekturakultura

Zgodbe za otroke

VEČ ...|22. 5. 2024
Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024barbara kastelectvoj talent štejeandrej majcen

Rožni venec

VEČ ...|23. 5. 2024
Svetli del dne 23. 5.

Molili so radijski sodelavci.

Svetli del dne 23. 5.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

Otok

VEČ ...|22. 5. 2024
Le svojo srčno uro imam

Mnogo pesnikov se drenja na Čušinovi knjižni polici. Za tokratno oddajo je izbral pesnika, ki ga osebno pozna in je v tem mesecu praznoval rojstni dan. To je Tone Kuntner.

Le svojo srčno uro imam

Mnogo pesnikov se drenja na Čušinovi knjižni polici. Za tokratno oddajo je izbral pesnika, ki ga osebno pozna in je v tem mesecu praznoval rojstni dan. To je Tone Kuntner.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Moja generacija

VEČ ...|22. 5. 2024
Anka in Ana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Anka in Ana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan