Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 5. 2025
Okusi Kamnika in tradicije gostilne Repnik

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

Okusi Kamnika in tradicije gostilne Repnik

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

kulturanaravakulinarika

Zakladi naše dediščine

Okusi Kamnika in tradicije gostilne Repnik

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

VEČ ...|27. 5. 2025
Okusi Kamnika in tradicije gostilne Repnik

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

Nataša Ličen

kulturanaravakulinarika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 4. 2025
Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvookoljekulinarika

Ni meje za dobre ideje

Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

VEČ ...|24. 4. 2025
Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvookoljekulinarika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 4. 2025
Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

podjetništvokmetijstvoizobraževanjekulinarika

Ni meje za dobre ideje

Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

VEČ ...|3. 4. 2025
Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Nataša Ličen

podjetništvokmetijstvoizobraževanjekulinarika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 2. 2025
Inovativna živila 2025

Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar

Inovativna živila 2025

Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulinarikakmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

Inovativna živila 2025

Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar

VEČ ...|6. 2. 2025
Inovativna živila 2025

Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulinarikakmetijstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 1. 2025
Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

kulturanaravadediščinakulinarika

Zakladi naše dediščine

Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

VEČ ...|28. 1. 2025
Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinakulinarika

Svetovalnica

VEČ ...|17. 12. 2024
Peka potice

Prazniki so pred vrati, zato smo se lotili peke. Pripravili smo drožni nastavek, razkrili kakšno skrivnost dobre orehove potice in posebnosti božičnega kruha. Z nami je bil mojster priprave dobrot iz droži Jože Senegačnik.

Peka potice

Prazniki so pred vrati, zato smo se lotili peke. Pripravili smo drožni nastavek, razkrili kakšno skrivnost dobre orehove potice in posebnosti božičnega kruha. Z nami je bil mojster priprave dobrot iz droži Jože Senegačnik.

pekakulinarikapoticadrožibožični kruhsvetovanje

Svetovalnica

Peka potice

Prazniki so pred vrati, zato smo se lotili peke. Pripravili smo drožni nastavek, razkrili kakšno skrivnost dobre orehove potice in posebnosti božičnega kruha. Z nami je bil mojster priprave dobrot iz droži Jože Senegačnik.

VEČ ...|17. 12. 2024
Peka potice

Prazniki so pred vrati, zato smo se lotili peke. Pripravili smo drožni nastavek, razkrili kakšno skrivnost dobre orehove potice in posebnosti božičnega kruha. Z nami je bil mojster priprave dobrot iz droži Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

pekakulinarikapoticadrožibožični kruhsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 10. 2024
Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

izobraževanjepodjetništvokulinarika

Ni meje za dobre ideje

Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

VEČ ...|24. 10. 2024
Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvokulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 9. 2024
Prenova znamke Gostilna Slovenija

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln. 

Prenova znamke Gostilna Slovenija

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln. 

kulturakulinarikadediščina

Zakladi naše dediščine

Prenova znamke Gostilna Slovenija

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln. 

VEČ ...|17. 9. 2024
Prenova znamke Gostilna Slovenija

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln. 

Nataša Ličen

kulturakulinarikadediščina

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 7. 2025
Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Tanja Dominko

politika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 7. 2025
Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Duhovna misel

VEČ ...|16. 7. 2025
Ne z njo, ne brez nje

Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ne z njo, ne brez nje

Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Sol in luč

VEČ ...|15. 7. 2025
Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Tadej Sadar

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 7. 2025
Zlatnik poezije in festival Glasba sveta

Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika in kulture, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005, letos posthumno prejme Peter Kolšek. Konec julija in začetek avgusta bosta Nova Gorica in Gorica v znamenju čezmejnega festivala Glasbe sveta/Musiche dal mondo 2025.

Zlatnik poezije in festival Glasba sveta

Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika in kulture, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005, letos posthumno prejme Peter Kolšek. Konec julija in začetek avgusta bosta Nova Gorica in Gorica v znamenju čezmejnega festivala Glasbe sveta/Musiche dal mondo 2025.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|16. 7. 2025
Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|16. 7. 2025
Veselje v Zambiji nad zbranimi očali

Bodoči zdravnici, Anamarija Mihovec in Adriana Mediževec, sta v Zambiji tri mesece delovali v misijonski bolnišnici v Nangomi. Kaj so delali in kako prav so jim prišla zbrana korekcijska in sončna očala, ki so jih zbirali v Sloveniji skoraj eno leto? 

Veselje v Zambiji nad zbranimi očali

Bodoči zdravnici, Anamarija Mihovec in Adriana Mediževec, sta v Zambiji tri mesece delovali v misijonski bolnišnici v Nangomi. Kaj so delali in kako prav so jim prišla zbrana korekcijska in sončna očala, ki so jih zbirali v Sloveniji skoraj eno leto? 

s. Meta Potočnik

zbiranje očalZambijamisijonska bolnišnica