Kolokvij

VEČ ...|10. 10. 2025
Ko mati moli za tvoj biznis

Marko Železnik je mladi kuharski šef, ki dneve od svojega 15. leta najraje preživlja v kuhinji. V oddaji smo ga spoznali in slišali, kako se je sam gnal in izpopolnjeval v kulinariki, se učil od drugih kuharskih šefov, do trenutka, ko je sam prevzel vodenje Krčme na gradu Bogenšperk. Povedal je, da k vsemu uspehu pridoda tudi mamina molitev.

Ko mati moli za tvoj biznis

Marko Železnik je mladi kuharski šef, ki dneve od svojega 15. leta najraje preživlja v kuhinji. V oddaji smo ga spoznali in slišali, kako se je sam gnal in izpopolnjeval v kulinariki, se učil od drugih kuharskih šefov, do trenutka, ko je sam prevzel vodenje Krčme na gradu Bogenšperk. Povedal je, da k vsemu uspehu pridoda tudi mamina molitev.

Marko ŽeleznikKrčma na gradukulinarika

Kolokvij

Ko mati moli za tvoj biznis

Marko Železnik je mladi kuharski šef, ki dneve od svojega 15. leta najraje preživlja v kuhinji. V oddaji smo ga spoznali in slišali, kako se je sam gnal in izpopolnjeval v kulinariki, se učil od drugih kuharskih šefov, do trenutka, ko je sam prevzel vodenje Krčme na gradu Bogenšperk. Povedal je, da k vsemu uspehu pridoda tudi mamina molitev.

VEČ ...|10. 10. 2025
Ko mati moli za tvoj biznis

Marko Železnik je mladi kuharski šef, ki dneve od svojega 15. leta najraje preživlja v kuhinji. V oddaji smo ga spoznali in slišali, kako se je sam gnal in izpopolnjeval v kulinariki, se učil od drugih kuharskih šefov, do trenutka, ko je sam prevzel vodenje Krčme na gradu Bogenšperk. Povedal je, da k vsemu uspehu pridoda tudi mamina molitev.

Maja Morela Čuk

Marko ŽeleznikKrčma na gradukulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 8. 2025
Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

kulturanaravadediščinaizročilokulturakulinarika

Zakladi naše dediščine

Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

VEČ ...|5. 8. 2025
Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilokulturakulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 5. 2025
Okusi Kamnika in tradicije gostilne Repnik

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

Okusi Kamnika in tradicije gostilne Repnik

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

kulturanaravakulinarika

Zakladi naše dediščine

Okusi Kamnika in tradicije gostilne Repnik

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

VEČ ...|27. 5. 2025
Okusi Kamnika in tradicije gostilne Repnik

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

Nataša Ličen

kulturanaravakulinarika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 4. 2025
Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvookoljekulinarika

Ni meje za dobre ideje

Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

VEČ ...|24. 4. 2025
Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvookoljekulinarika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 4. 2025
Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

podjetništvokmetijstvoizobraževanjekulinarika

Ni meje za dobre ideje

Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

VEČ ...|3. 4. 2025
Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Nataša Ličen

podjetništvokmetijstvoizobraževanjekulinarika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 2. 2025
Inovativna živila 2025

Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar

Inovativna živila 2025

Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulinarikakmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

Inovativna živila 2025

Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar

VEČ ...|6. 2. 2025
Inovativna živila 2025

Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulinarikakmetijstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 1. 2025
Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

kulturanaravadediščinakulinarika

Zakladi naše dediščine

Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

VEČ ...|28. 1. 2025
Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinakulinarika

Svetovalnica

VEČ ...|17. 12. 2024
Peka potice

Prazniki so pred vrati, zato smo se lotili peke. Pripravili smo drožni nastavek, razkrili kakšno skrivnost dobre orehove potice in posebnosti božičnega kruha. Z nami je bil mojster priprave dobrot iz droži Jože Senegačnik.

Peka potice

Prazniki so pred vrati, zato smo se lotili peke. Pripravili smo drožni nastavek, razkrili kakšno skrivnost dobre orehove potice in posebnosti božičnega kruha. Z nami je bil mojster priprave dobrot iz droži Jože Senegačnik.

pekakulinarikapoticadrožibožični kruhsvetovanje

Svetovalnica

Peka potice

Prazniki so pred vrati, zato smo se lotili peke. Pripravili smo drožni nastavek, razkrili kakšno skrivnost dobre orehove potice in posebnosti božičnega kruha. Z nami je bil mojster priprave dobrot iz droži Jože Senegačnik.

VEČ ...|17. 12. 2024
Peka potice

Prazniki so pred vrati, zato smo se lotili peke. Pripravili smo drožni nastavek, razkrili kakšno skrivnost dobre orehove potice in posebnosti božičnega kruha. Z nami je bil mojster priprave dobrot iz droži Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

pekakulinarikapoticadrožibožični kruhsvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|25. 10. 2025
Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Maja Morela

spominživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|27. 10. 2025
Kenguru

Ko je mali kenguru prvič pokukal iz vreče, kjer ga je nosila mama, je poln navdušenja vzkliknil: O, kako čudovit je svet! Mami, kdaj mi boš dovolila ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kenguru

Ko je mali kenguru prvič pokukal iz vreče, kjer ga je nosila mama, je poln navdušenja vzkliknil: O, kako čudovit je svet! Mami, kdaj mi boš dovolila ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|25. 10. 2025
Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Sol in luč

VEČ ...|21. 10. 2025
Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 10. 2025
Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2025
Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik