Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.

Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Potem, ko so v torek v Sloveniji potrdili štiri nove okužbe s koronavirusom, so jih v sredo že osem. Od tega tri v Ljubljani, po eno v Kopru in Krškem ter tri pri tujih državljanih. Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Republike Slovenije dr. Bojana Beović pravi, da je porast okužb posledica odpiranja meja.

V času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji so bile družine več skupaj. Nekaterim je to dobro delo, a ponekod so se pojavile težave. Kako jih odpraviti in kako preživeti dopustniške dni, ki so pred nami, smo vprašali zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omuleca.

Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

»Slovesnost sem doživel komorno, kljub temu pa je bilo prisrčno, duhovno bogato in zelo umirjeno,« je sobotno sveto mašo in akademijo ob roškem breznu pod Macesnovo gorico ocenil moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Govori, tako nadškofa Stanislava Zoreta kot predsednika Nove slovenske zaveze Matije Ogrina ter predsednikov Boruta Pahorja in Janeza Janše so bili »ubrani na isto struno«. Govor obeh predsednikov pa je imel državniško težko, takšno kakšne do sedaj še nismo doživeli, je dejal.

S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...

Predstavili smo nekatere župnije in tamkajšnje versko življenje. Ob Dnevu za Magnificat, ki smo ga pripravili na Radiu Ognjišče, so molivci spregovorili o zanimivostih v teh župnijah ter predstavili skupine, ki v njih delujejo.

Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.

Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.

V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.

Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.

V Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih so se kljub omejitvam gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa zbrale skupine protestnikov na protivladnih shodih. Med drugim so pozivali k ureditvi razmer v Sloveniji in odstopu premiera Janeza Janše. Da je šlo za zelo nespametno dejanje je za naš radio dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, z njim se strinja tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.

Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

Ob pogrebu nadškofa Alojza Urana je imel uvod v mir ter zahvalni nagovor nečak Emil Kranjec. Ob sklepu so sorodniki zapeli pesem.

V ljubljanski stolnici so se poslovili od upokojenega ljubljanskega nadškofa metropolita Alojza Urana. Pogrebno slovesnost je vodi nadškof Stanislav Zore.

Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

Poročali smo o pozebi, ki je prizadela slovenske sadjarje, spletni strani, ki povezuje podjetnike, ki so začasno morali zapreti vrata, in njihove potencialne kupce, ter o tem, da po Sloveniji številni prostovoljci še vedno šivajo zaščitne maske.

Zaradi epidemije novega koronavirusa je povečan obseg dela od doma. V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost Sicert so pripravili nekaj navodil, da ne bi prihajalo do nevšečnosti. Tja smo poklicali Gorazda Božiča.

O odzivu Evropske unije pa tudi Slovenije na epidemijo smo se pogovarjali s poslanko v Evropskem parlamentu iz vrst Evropske ljudske stranke Romano Tomc. Pohvalila je hiter odziv in kot članica skupine ekonomista Mateja Lahovnika, ki je pripravljala pri mega protikoronski zakon opozorila, da bodo tiste, ki so bili izključeni v prvem predlogu zajel drugi predlog.

V programu Radia Ognjišče smo se z evropsko poslanko iz vrst ELS/NSi Ljudmilo Novak pogovarjali o ukrepih, ki jih je sprejela Evropska unija za zajezitev pandemije. Sogovornica je ukrepe pohvalila, a hkrati dejala, da bi morale več za zajezitev širjenja storiti posamezne države članice.

Številne družine so se zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa znašle v položaju, ki ga niso vajene. Že v tistih, kjer so odnosi dobri, zato prihaja do napetosti in prepirov. Kjer vladajo neurejene razmere, je tega še več, lahko tudi v najhujših oblikah. Stisk ni malo, poudarja psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar. Izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na ljubljanski teološki fakulteti, ima za vse prav konkretno priporočilo: Nič ni pomembnejšega od tega, da se družina poveže. Na srcepolaga tudi: Nikamor se nam ne mudi.

»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Nadškof Stansilav Zore je sodeloval na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom. Poleg njega so nastopili še predstavniki drugih verskih skupnosti.

Nadškof Stanislav Zore je na vladni novinarski konferenci odgovarjal tudi na vprašanje Radia Ognjišče o duhovnem doživljanju epidemije.

Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars

Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.

8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.

Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

V oddaji ste lahko slišali, kako prebivalce s hrano oskrbujejo kmetije v Slovenskih goricah, da manjša ljubljanska trgovinica starejšim in ranljivejšim dostavlja sveže sadje in zelenjavo. Poročali pa smo tudi o Ožbeju Poriju, ki učencem in dijakom med šolanjem od doma pomaga s tiskanjem gradiv in nalog.

Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

»Smo v težkem času, v času preizkušnje, ampak nismo sami, Gospod je z nami,« tako je pri dopoldanski sveti maši, ki so ji lahko poslušalci in gledalci prisluhnili v neposrednem prenosu na radiu in televiziji dejal mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Mašo je daroval v Slomškovi kapeli v mariborski stolnici.

Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.