Iz naših krajev

VEČ ...|26. 9. 2020
Maribor, Moravče, Bovec

V oddaji smo poročali o problemu onesnaženja Moravške doline in neodzivanja države ter načrtih za novo ureditev prometa v Mariboru, kjer želijo javni promet okrepiti z rečnim in železniškim. Poročali pa smo tudi o tem, da je smučišče Kanin razglašeno za eno od najbolj edinstvenih v Evropi.

Maribor, Moravče, Bovec

V oddaji smo poročali o problemu onesnaženja Moravške doline in neodzivanja države ter načrtih za novo ureditev prometa v Mariboru, kjer želijo javni promet okrepiti z rečnim in železniškim. Poročali pa smo tudi o tem, da je smučišče Kanin razglašeno za eno od najbolj edinstvenih v Evropi.

družbainfonaravašport

Iz naših krajev

Maribor, Moravče, Bovec
V oddaji smo poročali o problemu onesnaženja Moravške doline in neodzivanja države ter načrtih za novo ureditev prometa v Mariboru, kjer želijo javni promet okrepiti z rečnim in železniškim. Poročali pa smo tudi o tem, da je smučišče Kanin razglašeno za eno od najbolj edinstvenih v Evropi.
VEČ ...|26. 9. 2020
Maribor, Moravče, Bovec
V oddaji smo poročali o problemu onesnaženja Moravške doline in neodzivanja države ter načrtih za novo ureditev prometa v Mariboru, kjer želijo javni promet okrepiti z rečnim in železniškim. Poročali pa smo tudi o tem, da je smučišče Kanin razglašeno za eno od najbolj edinstvenih v Evropi.

Andrej Šinko

družbainfonaravašport

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2020
Beović: Epidemija me je naučila ponižnosti

Na Krki pred godom zavetnikov lekarnarjev in zdravnikov sv. Kozma in Damijana potekajo Kozmijanovi dnevi, ki jih prirejata Župnija Krka - Muljava in Zavod Kozmijan. Teden je poleg dramske predstave Gregorja Čušina, nastopov glasbenih skupin in teologa Andreja M. Pozniča ponudil tudi pogovorni večer z infektologinjo dr. Bojano Beović, sicer vodjo strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje. Spregovorila je o epidemiji, soočanju z njo, o tem, kako blizu smo cepivu ter odgovarjala na vprašanja povezana z nošenjem mask.

Beović: Epidemija me je naučila ponižnosti

Na Krki pred godom zavetnikov lekarnarjev in zdravnikov sv. Kozma in Damijana potekajo Kozmijanovi dnevi, ki jih prirejata Župnija Krka - Muljava in Zavod Kozmijan. Teden je poleg dramske predstave Gregorja Čušina, nastopov glasbenih skupin in teologa Andreja M. Pozniča ponudil tudi pogovorni večer z infektologinjo dr. Bojano Beović, sicer vodjo strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje. Spregovorila je o epidemiji, soočanju z njo, o tem, kako blizu smo cepivu ter odgovarjala na vprašanja povezana z nošenjem mask.

koronavirusinfopogovorpolitikabojana beović

Informativni prispevki

Beović: Epidemija me je naučila ponižnosti
Na Krki pred godom zavetnikov lekarnarjev in zdravnikov sv. Kozma in Damijana potekajo Kozmijanovi dnevi, ki jih prirejata Župnija Krka - Muljava in Zavod Kozmijan. Teden je poleg dramske predstave Gregorja Čušina, nastopov glasbenih skupin in teologa Andreja M. Pozniča ponudil tudi pogovorni večer z infektologinjo dr. Bojano Beović, sicer vodjo strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje. Spregovorila je o epidemiji, soočanju z njo, o tem, kako blizu smo cepivu ter odgovarjala na vprašanja povezana z nošenjem mask.
VEČ ...|23. 9. 2020
Beović: Epidemija me je naučila ponižnosti
Na Krki pred godom zavetnikov lekarnarjev in zdravnikov sv. Kozma in Damijana potekajo Kozmijanovi dnevi, ki jih prirejata Župnija Krka - Muljava in Zavod Kozmijan. Teden je poleg dramske predstave Gregorja Čušina, nastopov glasbenih skupin in teologa Andreja M. Pozniča ponudil tudi pogovorni večer z infektologinjo dr. Bojano Beović, sicer vodjo strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje. Spregovorila je o epidemiji, soočanju z njo, o tem, kako blizu smo cepivu ter odgovarjala na vprašanja povezana z nošenjem mask.

Alen Salihović

koronavirusinfopogovorpolitikabojana beović

Iz naših krajev

VEČ ...|19. 9. 2020
Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Ptuj, Maribor

Poročali smo o oskrbi v domovih za starejše na Koroškem, načrtih za najvišji razgledni stolp v državi, ki naj bi ga postavili v Rogaški Slatini, a bo njegova usoda najverjetneje odvisna od referenduma. Prav tako pa smo spregovorili o povečanju tovornega prometa in kakšne rešitve imajo v zvezi s tem v Spodnjem Podravju ter načrtih republiškega stanovanjskega sklada o gradnji najemnih stanovanj.

Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Ptuj, Maribor

Poročali smo o oskrbi v domovih za starejše na Koroškem, načrtih za najvišji razgledni stolp v državi, ki naj bi ga postavili v Rogaški Slatini, a bo njegova usoda najverjetneje odvisna od referenduma. Prav tako pa smo spregovorili o povečanju tovornega prometa in kakšne rešitve imajo v zvezi s tem v Spodnjem Podravju ter načrtih republiškega stanovanjskega sklada o gradnji najemnih stanovanj.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Ptuj, Maribor
Poročali smo o oskrbi v domovih za starejše na Koroškem, načrtih za najvišji razgledni stolp v državi, ki naj bi ga postavili v Rogaški Slatini, a bo njegova usoda najverjetneje odvisna od referenduma. Prav tako pa smo spregovorili o povečanju tovornega prometa in kakšne rešitve imajo v zvezi s tem v Spodnjem Podravju ter načrtih republiškega stanovanjskega sklada o gradnji najemnih stanovanj.
VEČ ...|19. 9. 2020
Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Ptuj, Maribor
Poročali smo o oskrbi v domovih za starejše na Koroškem, načrtih za najvišji razgledni stolp v državi, ki naj bi ga postavili v Rogaški Slatini, a bo njegova usoda najverjetneje odvisna od referenduma. Prav tako pa smo spregovorili o povečanju tovornega prometa in kakšne rešitve imajo v zvezi s tem v Spodnjem Podravju ter načrtih republiškega stanovanjskega sklada o gradnji najemnih stanovanj.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|12. 9. 2020
Kamnik, Pivka, Škofljica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se odpravili v Kamnik, Pivko in Škofljico. Vojaški muzej Pivka in država končno z dogovorom o sofinanciranju pri delovanju parka, kaj to pomeni za park smo vprašali direktorja Janka Boštjančiča. Z županom Občine Škofljica pa smo se pogovarjali o gradnji podružnične šole in tržnice. Pred nami pa je tudi pomemben jubilej, zato so v rojstni hiši generala Rudolfa Maistra v Kamniku ob stoletnici plebiscita na Koroškem odprli razstavo z naslovom „Tam pri Celovcu …“.

Kamnik, Pivka, Škofljica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se odpravili v Kamnik, Pivko in Škofljico. Vojaški muzej Pivka in država končno z dogovorom o sofinanciranju pri delovanju parka, kaj to pomeni za park smo vprašali direktorja Janka Boštjančiča. Z županom Občine Škofljica pa smo se pogovarjali o gradnji podružnične šole in tržnice. Pred nami pa je tudi pomemben jubilej, zato so v rojstni hiši generala Rudolfa Maistra v Kamniku ob stoletnici plebiscita na Koroškem odprli razstavo z naslovom „Tam pri Celovcu …“.

družbainfo

Iz naših krajev

Kamnik, Pivka, Škofljica
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se odpravili v Kamnik, Pivko in Škofljico. Vojaški muzej Pivka in država končno z dogovorom o sofinanciranju pri delovanju parka, kaj to pomeni za park smo vprašali direktorja Janka Boštjančiča. Z županom Občine Škofljica pa smo se pogovarjali o gradnji podružnične šole in tržnice. Pred nami pa je tudi pomemben jubilej, zato so v rojstni hiši generala Rudolfa Maistra v Kamniku ob stoletnici plebiscita na Koroškem odprli razstavo z naslovom „Tam pri Celovcu …“.
VEČ ...|12. 9. 2020
Kamnik, Pivka, Škofljica
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se odpravili v Kamnik, Pivko in Škofljico. Vojaški muzej Pivka in država končno z dogovorom o sofinanciranju pri delovanju parka, kaj to pomeni za park smo vprašali direktorja Janka Boštjančiča. Z županom Občine Škofljica pa smo se pogovarjali o gradnji podružnične šole in tržnice. Pred nami pa je tudi pomemben jubilej, zato so v rojstni hiši generala Rudolfa Maistra v Kamniku ob stoletnici plebiscita na Koroškem odprli razstavo z naslovom „Tam pri Celovcu …“.

Alen Salihović

družbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 9. 2020
V tistem, ki sledi Jezusu ni prostora za malodušje ali obup

Ob sklepu tedna molitve za duhovne poklice so po škofijah molitveni dnevi. Za ljubljansko nadškofijo je ta potekal dopoldne v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču Brezje. Na trgu pred baziliko je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

V tistem, ki sledi Jezusu ni prostora za malodušje ali obup

Ob sklepu tedna molitve za duhovne poklice so po škofijah molitveni dnevi. Za ljubljansko nadškofijo je ta potekal dopoldne v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču Brezje. Na trgu pred baziliko je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

duhovnostinfo

Informativni prispevki

V tistem, ki sledi Jezusu ni prostora za malodušje ali obup
Ob sklepu tedna molitve za duhovne poklice so po škofijah molitveni dnevi. Za ljubljansko nadškofijo je ta potekal dopoldne v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču Brezje. Na trgu pred baziliko je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
VEČ ...|12. 9. 2020
V tistem, ki sledi Jezusu ni prostora za malodušje ali obup
Ob sklepu tedna molitve za duhovne poklice so po škofijah molitveni dnevi. Za ljubljansko nadškofijo je ta potekal dopoldne v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču Brezje. Na trgu pred baziliko je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Alen Salihović

duhovnostinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 9. 2020
Zakaj skrajšanje karantena in kaj svetujejo zdravniki?

Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.

Zakaj skrajšanje karantena in kaj svetujejo zdravniki?

Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.

koronaviruspogovorinfo

Informativni prispevki

Zakaj skrajšanje karantena in kaj svetujejo zdravniki?
Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.
VEČ ...|10. 9. 2020
Zakaj skrajšanje karantena in kaj svetujejo zdravniki?
Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.

Alen Salihović

koronaviruspogovorinfo

Iz naših krajev

VEČ ...|5. 9. 2020
Maribor, Piran, Gorenja vas-Poljane

Poročali smo o obnovi središča Maribora, sanaciji klifa v Piranu, ki ogroža župnišče, ter proti poplavnem ukrepanju v občini Gorenja vas - Poljane.

Maribor, Piran, Gorenja vas-Poljane

Poročali smo o obnovi središča Maribora, sanaciji klifa v Piranu, ki ogroža župnišče, ter proti poplavnem ukrepanju v občini Gorenja vas - Poljane.

družbainfo

Iz naših krajev

Maribor, Piran, Gorenja vas-Poljane
Poročali smo o obnovi središča Maribora, sanaciji klifa v Piranu, ki ogroža župnišče, ter proti poplavnem ukrepanju v občini Gorenja vas - Poljane.
VEČ ...|5. 9. 2020
Maribor, Piran, Gorenja vas-Poljane
Poročali smo o obnovi središča Maribora, sanaciji klifa v Piranu, ki ogroža župnišče, ter proti poplavnem ukrepanju v občini Gorenja vas - Poljane.

Andrej Šinko

družbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 9. 2020
Kamen z Lune v Sloveniji

Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

Kamen z Lune v Sloveniji

Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

družbainfoizobraževanjepogovorznanost

Informativni prispevki

Kamen z Lune v Sloveniji
Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.
VEČ ...|3. 9. 2020
Kamen z Lune v Sloveniji
Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

Nataša Ličen

družbainfoizobraževanjepogovorznanost

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 9. 2020
Dr. Tadej Jakopič: V Cerkvi smo vsi na nek način tiskovni predstavniki

S prvim septembrom je vodenje Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference prevzel dr. Tadej Jakopič. Poznamo ga kot predsednika Slovenske asociacije suverenega malteškega reda, voditelja romanj, na Radiu Ognjišče pa že vrsto let pripravlja nedeljsko večerno oddajo S klasiko drugače. Kakšno strategijo odnosov z javnostmi si je zamislil, ga je vprašala Marta Jerebič.

Dr. Tadej Jakopič: V Cerkvi smo vsi na nek način tiskovni predstavniki

S prvim septembrom je vodenje Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference prevzel dr. Tadej Jakopič. Poznamo ga kot predsednika Slovenske asociacije suverenega malteškega reda, voditelja romanj, na Radiu Ognjišče pa že vrsto let pripravlja nedeljsko večerno oddajo S klasiko drugače. Kakšno strategijo odnosov z javnostmi si je zamislil, ga je vprašala Marta Jerebič.

pogovorinfo

Informativni prispevki

Dr. Tadej Jakopič: V Cerkvi smo vsi na nek način tiskovni predstavniki
S prvim septembrom je vodenje Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference prevzel dr. Tadej Jakopič. Poznamo ga kot predsednika Slovenske asociacije suverenega malteškega reda, voditelja romanj, na Radiu Ognjišče pa že vrsto let pripravlja nedeljsko večerno oddajo S klasiko drugače. Kakšno strategijo odnosov z javnostmi si je zamislil, ga je vprašala Marta Jerebič.
VEČ ...|3. 9. 2020
Dr. Tadej Jakopič: V Cerkvi smo vsi na nek način tiskovni predstavniki
S prvim septembrom je vodenje Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference prevzel dr. Tadej Jakopič. Poznamo ga kot predsednika Slovenske asociacije suverenega malteškega reda, voditelja romanj, na Radiu Ognjišče pa že vrsto let pripravlja nedeljsko večerno oddajo S klasiko drugače. Kakšno strategijo odnosov z javnostmi si je zamislil, ga je vprašala Marta Jerebič.

Marta Jerebič

pogovorinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 9. 2020
Rupel: Letošnji BSF je bil zelo uspešen

Letošnji Blejski strateški forum je postregel z rekordno udeležbo visokih gostov, ki so opozorili na probleme, ki pestijo Evropsko unijo in bodo imeli vpliv na njeno prihodnost. O tem, je za naš radio spregovoril tudi nekdanji diplomat Dimitrij Rupel, ki je spregovoril o novem, po njegovem mnenju, pravilnem političnem pozizioniranju Slovenije.

Rupel: Letošnji BSF je bil zelo uspešen

Letošnji Blejski strateški forum je postregel z rekordno udeležbo visokih gostov, ki so opozorili na probleme, ki pestijo Evropsko unijo in bodo imeli vpliv na njeno prihodnost. O tem, je za naš radio spregovoril tudi nekdanji diplomat Dimitrij Rupel, ki je spregovoril o novem, po njegovem mnenju, pravilnem političnem pozizioniranju Slovenije.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Rupel: Letošnji BSF je bil zelo uspešen
Letošnji Blejski strateški forum je postregel z rekordno udeležbo visokih gostov, ki so opozorili na probleme, ki pestijo Evropsko unijo in bodo imeli vpliv na njeno prihodnost. O tem, je za naš radio spregovoril tudi nekdanji diplomat Dimitrij Rupel, ki je spregovoril o novem, po njegovem mnenju, pravilnem političnem pozizioniranju Slovenije.
VEČ ...|1. 9. 2020
Rupel: Letošnji BSF je bil zelo uspešen
Letošnji Blejski strateški forum je postregel z rekordno udeležbo visokih gostov, ki so opozorili na probleme, ki pestijo Evropsko unijo in bodo imeli vpliv na njeno prihodnost. O tem, je za naš radio spregovoril tudi nekdanji diplomat Dimitrij Rupel, ki je spregovoril o novem, po njegovem mnenju, pravilnem političnem pozizioniranju Slovenije.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|29. 8. 2020
Maribor, Ribnica, Svečina

Poročali smo o vzpostavljanju holdinga mariborskih javnih podjetij, ribniških pohodnih poteh ter novi jabolčni in sadni poti. Vabljeni k poslušanju.

Maribor, Ribnica, Svečina

Poročali smo o vzpostavljanju holdinga mariborskih javnih podjetij, ribniških pohodnih poteh ter novi jabolčni in sadni poti. Vabljeni k poslušanju.

družbainfokmetijstvonaravasvetovanješport

Iz naših krajev

Maribor, Ribnica, Svečina
Poročali smo o vzpostavljanju holdinga mariborskih javnih podjetij, ribniških pohodnih poteh ter novi jabolčni in sadni poti. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|29. 8. 2020
Maribor, Ribnica, Svečina
Poročali smo o vzpostavljanju holdinga mariborskih javnih podjetij, ribniških pohodnih poteh ter novi jabolčni in sadni poti. Vabljeni k poslušanju.

Andrej Šinko

družbainfokmetijstvonaravasvetovanješport

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 8. 2020
Ministrica Simona Kustec pred začetkom šole povabila k medsebojnemu zaupanju

Le še teden dni je do novega šolskega leta. Nanj so šole dobro pripravljene, je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Starše, učence, dijake in učitelje je povabila k medsebojnemu zaupanju. »Drug drugemu moramo zaupati v to, da smo na šolo dobro pripravljeni,« je povedala v pogovoru z Alenom Salihovićem.

Ministrica Simona Kustec pred začetkom šole povabila k medsebojnemu zaupanju

Le še teden dni je do novega šolskega leta. Nanj so šole dobro pripravljene, je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Starše, učence, dijake in učitelje je povabila k medsebojnemu zaupanju. »Drug drugemu moramo zaupati v to, da smo na šolo dobro pripravljeni,« je povedala v pogovoru z Alenom Salihovićem.

izobraževanjepogovorinfokoronavirusšolasimona kustec

Informativni prispevki

Ministrica Simona Kustec pred začetkom šole povabila k medsebojnemu zaupanju
Le še teden dni je do novega šolskega leta. Nanj so šole dobro pripravljene, je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Starše, učence, dijake in učitelje je povabila k medsebojnemu zaupanju. »Drug drugemu moramo zaupati v to, da smo na šolo dobro pripravljeni,« je povedala v pogovoru z Alenom Salihovićem.
VEČ ...|25. 8. 2020
Ministrica Simona Kustec pred začetkom šole povabila k medsebojnemu zaupanju
Le še teden dni je do novega šolskega leta. Nanj so šole dobro pripravljene, je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Starše, učence, dijake in učitelje je povabila k medsebojnemu zaupanju. »Drug drugemu moramo zaupati v to, da smo na šolo dobro pripravljeni,« je povedala v pogovoru z Alenom Salihovićem.

Alen Salihović

izobraževanjepogovorinfokoronavirusšolasimona kustec

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2020
Ekonomist Lahovnik: Če se bomo obnašali odgovorno se bodo tudi razmere v gospodarstvu relativno hitro izboljševale

Dokler bo epidemiološka slika dobra bomo lahko tudi normalno kupovali, bo denar krožil in to je v tej krizi ključno, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal ekonomist dr. Matej Lahovnik. Pozval je k upoštevanju navodil NIJZ, saj si država težko privošči še eno zaprtje gospodarstva, kot smo temu bili priča aprila in maja. Pohvalil je vladne ukrepe za soočenje s posledicami epidemije in državljane povabil k odgovornemu ravnanju tudi tako, da si naložijo aplikacijo proti širjenju okužb.

Ekonomist Lahovnik: Če se bomo obnašali odgovorno se bodo tudi razmere v gospodarstvu relativno hitro izboljševale

Dokler bo epidemiološka slika dobra bomo lahko tudi normalno kupovali, bo denar krožil in to je v tej krizi ključno, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal ekonomist dr. Matej Lahovnik. Pozval je k upoštevanju navodil NIJZ, saj si država težko privošči še eno zaprtje gospodarstva, kot smo temu bili priča aprila in maja. Pohvalil je vladne ukrepe za soočenje s posledicami epidemije in državljane povabil k odgovornemu ravnanju tudi tako, da si naložijo aplikacijo proti širjenju okužb.

koronavirusinfopogovorpolitikagospodarstvomatej lahovnik

Informativni prispevki

Ekonomist Lahovnik: Če se bomo obnašali odgovorno se bodo tudi razmere v gospodarstvu relativno hitro izboljševale
Dokler bo epidemiološka slika dobra bomo lahko tudi normalno kupovali, bo denar krožil in to je v tej krizi ključno, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal ekonomist dr. Matej Lahovnik. Pozval je k upoštevanju navodil NIJZ, saj si država težko privošči še eno zaprtje gospodarstva, kot smo temu bili priča aprila in maja. Pohvalil je vladne ukrepe za soočenje s posledicami epidemije in državljane povabil k odgovornemu ravnanju tudi tako, da si naložijo aplikacijo proti širjenju okužb.
VEČ ...|21. 8. 2020
Ekonomist Lahovnik: Če se bomo obnašali odgovorno se bodo tudi razmere v gospodarstvu relativno hitro izboljševale
Dokler bo epidemiološka slika dobra bomo lahko tudi normalno kupovali, bo denar krožil in to je v tej krizi ključno, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal ekonomist dr. Matej Lahovnik. Pozval je k upoštevanju navodil NIJZ, saj si država težko privošči še eno zaprtje gospodarstva, kot smo temu bili priča aprila in maja. Pohvalil je vladne ukrepe za soočenje s posledicami epidemije in državljane povabil k odgovornemu ravnanju tudi tako, da si naložijo aplikacijo proti širjenju okužb.

Alen Salihović

koronavirusinfopogovorpolitikagospodarstvomatej lahovnik

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2020
Minister Vrtovec: Slovenija mora postati energetsko manj odvisna

Slovenski politični vrh je na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom med drugim govoril o sodelovanju na področju energetike in drugih infrastrukturnih projektov, premeščanju in umiku ameriških vojakov iz Nemčije, podpisana pa je bila tudi izjava o varnosti 5G omrežja. Minister Jernej Vrtovec je o obisku visokega gosta spregovoril za naš radio in pojasnil kateri projekti bi lahko državi še bolj povezalo.

Minister Vrtovec: Slovenija mora postati energetsko manj odvisna

Slovenski politični vrh je na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom med drugim govoril o sodelovanju na področju energetike in drugih infrastrukturnih projektov, premeščanju in umiku ameriških vojakov iz Nemčije, podpisana pa je bila tudi izjava o varnosti 5G omrežja. Minister Jernej Vrtovec je o obisku visokega gosta spregovoril za naš radio in pojasnil kateri projekti bi lahko državi še bolj povezalo.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Minister Vrtovec: Slovenija mora postati energetsko manj odvisna
Slovenski politični vrh je na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom med drugim govoril o sodelovanju na področju energetike in drugih infrastrukturnih projektov, premeščanju in umiku ameriških vojakov iz Nemčije, podpisana pa je bila tudi izjava o varnosti 5G omrežja. Minister Jernej Vrtovec je o obisku visokega gosta spregovoril za naš radio in pojasnil kateri projekti bi lahko državi še bolj povezalo.
VEČ ...|14. 8. 2020
Minister Vrtovec: Slovenija mora postati energetsko manj odvisna
Slovenski politični vrh je na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom med drugim govoril o sodelovanju na področju energetike in drugih infrastrukturnih projektov, premeščanju in umiku ameriških vojakov iz Nemčije, podpisana pa je bila tudi izjava o varnosti 5G omrežja. Minister Jernej Vrtovec je o obisku visokega gosta spregovoril za naš radio in pojasnil kateri projekti bi lahko državi še bolj povezalo.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 8. 2020
Številni mladi med koronakrizo ostali brez dela

Mladi so soočeni z negotovimi oblikami zaposlitev, težavami pri reševanju stanovanjskega problema, zaradi tega pa se vse pozneje osamosvajajo, opozarjajo v Mladinskem svetu Slovenije. Predsednica Anja Fortuna je v pogovoru za naš radio opozorila tudi, da je mlade zelo prizadela tudi koronakriza. Številnim so se znižali dohodki, veliko pa jih je imelo tudi težave s pokrivanjem stroškov.

Številni mladi med koronakrizo ostali brez dela

Mladi so soočeni z negotovimi oblikami zaposlitev, težavami pri reševanju stanovanjskega problema, zaradi tega pa se vse pozneje osamosvajajo, opozarjajo v Mladinskem svetu Slovenije. Predsednica Anja Fortuna je v pogovoru za naš radio opozorila tudi, da je mlade zelo prizadela tudi koronakriza. Številnim so se znižali dohodki, veliko pa jih je imelo tudi težave s pokrivanjem stroškov.

družbainfokoronavirusmladipolitikapogovor

Informativni prispevki

Številni mladi med koronakrizo ostali brez dela
Mladi so soočeni z negotovimi oblikami zaposlitev, težavami pri reševanju stanovanjskega problema, zaradi tega pa se vse pozneje osamosvajajo, opozarjajo v Mladinskem svetu Slovenije. Predsednica Anja Fortuna je v pogovoru za naš radio opozorila tudi, da je mlade zelo prizadela tudi koronakriza. Številnim so se znižali dohodki, veliko pa jih je imelo tudi težave s pokrivanjem stroškov.
VEČ ...|12. 8. 2020
Številni mladi med koronakrizo ostali brez dela
Mladi so soočeni z negotovimi oblikami zaposlitev, težavami pri reševanju stanovanjskega problema, zaradi tega pa se vse pozneje osamosvajajo, opozarjajo v Mladinskem svetu Slovenije. Predsednica Anja Fortuna je v pogovoru za naš radio opozorila tudi, da je mlade zelo prizadela tudi koronakriza. Številnim so se znižali dohodki, veliko pa jih je imelo tudi težave s pokrivanjem stroškov.

Andrej Šinko

družbainfokoronavirusmladipolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 8. 2020
Knez: Kombinacija dela s fizičnim stikom in dela od doma je prihodnost

»V drugem polčasu soočanja s koronavirusom bo potrebno spremeniti igro.« Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal prvi mož družbe Dewesoft in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez. Njegovo podjetje je sicer v prvem polletju kljub krizi, povezani s pandemijo koronavirusa, poslovalo odlično. Zaradi nekaj velikih naročil so bili prihodki kar za tretjino višji kot v enakem obdobju lani. Kljub temu opozarja, da se v drugi polovici leta ohlajanju ne bo mogoče izogniti.

Knez: Kombinacija dela s fizičnim stikom in dela od doma je prihodnost

»V drugem polčasu soočanja s koronavirusom bo potrebno spremeniti igro.« Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal prvi mož družbe Dewesoft in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez. Njegovo podjetje je sicer v prvem polletju kljub krizi, povezani s pandemijo koronavirusa, poslovalo odlično. Zaradi nekaj velikih naročil so bili prihodki kar za tretjino višji kot v enakem obdobju lani. Kljub temu opozarja, da se v drugi polovici leta ohlajanju ne bo mogoče izogniti.

koronavirusinfopolitikapogovorgospodarstvodewesoftjure knez

Informativni prispevki

Knez: Kombinacija dela s fizičnim stikom in dela od doma je prihodnost
»V drugem polčasu soočanja s koronavirusom bo potrebno spremeniti igro.« Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal prvi mož družbe Dewesoft in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez. Njegovo podjetje je sicer v prvem polletju kljub krizi, povezani s pandemijo koronavirusa, poslovalo odlično. Zaradi nekaj velikih naročil so bili prihodki kar za tretjino višji kot v enakem obdobju lani. Kljub temu opozarja, da se v drugi polovici leta ohlajanju ne bo mogoče izogniti.
VEČ ...|11. 8. 2020
Knez: Kombinacija dela s fizičnim stikom in dela od doma je prihodnost
»V drugem polčasu soočanja s koronavirusom bo potrebno spremeniti igro.« Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal prvi mož družbe Dewesoft in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez. Njegovo podjetje je sicer v prvem polletju kljub krizi, povezani s pandemijo koronavirusa, poslovalo odlično. Zaradi nekaj velikih naročil so bili prihodki kar za tretjino višji kot v enakem obdobju lani. Kljub temu opozarja, da se v drugi polovici leta ohlajanju ne bo mogoče izogniti.

Alen Salihović

koronavirusinfopolitikapogovorgospodarstvodewesoftjure knez

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 8. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović o zdravljenju bolezni covid-19 in o zapletih pri bolnikih

Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.

Infektologinja dr. Bojana Beović o zdravljenju bolezni covid-19 in o zapletih pri bolnikih

Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.

koronaviruspogovorizobraževanjeinfobojana beović

Informativni prispevki

Infektologinja dr. Bojana Beović o zdravljenju bolezni covid-19 in o zapletih pri bolnikih
Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.
VEČ ...|6. 8. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović o zdravljenju bolezni covid-19 in o zapletih pri bolnikih
Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.

Alen Salihović

koronaviruspogovorizobraževanjeinfobojana beović

Pogovor o

VEČ ...|5. 8. 2020
Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve

Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?

Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve

Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?

družbainfopolitika

Pogovor o

Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve
Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?
VEČ ...|5. 8. 2020
Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve
Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?

Silvestra SadarMiha Škerbinc

družbainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 8. 2020
Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev

Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.

Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev

Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.

pogovorkoronavirusinfoizobraževanjezdravstvo

Informativni prispevki

Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev
Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.
VEČ ...|5. 8. 2020
Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev
Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.

Alen Salihović

pogovorkoronavirusinfoizobraževanjezdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 8. 2020
Bo kmalu na voljo več neprofitnih stanovanj?

V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah primanjkovalo 10 tisoč najemnih stanovanj. Zato je pristojno ministrstvo pripravilo spremembo zakonodaje, ki naj bi okrepila najemni fond državnih stanovanj. Predlagane spremembe tako predvidevajo zvišanje neprofitne najemnine in hkrati subvencij, višje zadolževanje stanovanjskih skladov ter ustanovitev javne najemniške službe. O rešitvah je za naš radio spregovoril direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec.

Bo kmalu na voljo več neprofitnih stanovanj?

V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah primanjkovalo 10 tisoč najemnih stanovanj. Zato je pristojno ministrstvo pripravilo spremembo zakonodaje, ki naj bi okrepila najemni fond državnih stanovanj. Predlagane spremembe tako predvidevajo zvišanje neprofitne najemnine in hkrati subvencij, višje zadolževanje stanovanjskih skladov ter ustanovitev javne najemniške službe. O rešitvah je za naš radio spregovoril direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec.

družbainfomladipolitika

Informativni prispevki

Bo kmalu na voljo več neprofitnih stanovanj?
V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah primanjkovalo 10 tisoč najemnih stanovanj. Zato je pristojno ministrstvo pripravilo spremembo zakonodaje, ki naj bi okrepila najemni fond državnih stanovanj. Predlagane spremembe tako predvidevajo zvišanje neprofitne najemnine in hkrati subvencij, višje zadolževanje stanovanjskih skladov ter ustanovitev javne najemniške službe. O rešitvah je za naš radio spregovoril direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec.
VEČ ...|4. 8. 2020
Bo kmalu na voljo več neprofitnih stanovanj?
V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah primanjkovalo 10 tisoč najemnih stanovanj. Zato je pristojno ministrstvo pripravilo spremembo zakonodaje, ki naj bi okrepila najemni fond državnih stanovanj. Predlagane spremembe tako predvidevajo zvišanje neprofitne najemnine in hkrati subvencij, višje zadolževanje stanovanjskih skladov ter ustanovitev javne najemniške službe. O rešitvah je za naš radio spregovoril direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec.

Andrej Šinko

družbainfomladipolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti

S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti

S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

družbainfokoronavirusodnosipogovor

Informativni prispevki

Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti
S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti
S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

Tanja Dominko

družbainfokoronavirusodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Informativni prispevki

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Iz naših krajev

VEČ ...|25. 7. 2020
Bela Krajina, Vrhnika, Jesenice

V rubriki Iz naših krajev so prispevki iz Bele Krajine, Vrhnike in z Jesenic. Najprej kako je z onesnaženostjo reke Krupe, potem tudi o tem, kakšne preglavice občini Jesenice povzročajo vsakoletni zastoji pred predorom Karavanke in kako se veselijo obnove železniškega predora, nato se bomo preselili na Vrhniko, kjer za otroke občanov že celo vrsto let pripravljajo brezplačno počitniško varstvo. Vabljeni k poslušanju.

Bela Krajina, Vrhnika, Jesenice

V rubriki Iz naših krajev so prispevki iz Bele Krajine, Vrhnike in z Jesenic. Najprej kako je z onesnaženostjo reke Krupe, potem tudi o tem, kakšne preglavice občini Jesenice povzročajo vsakoletni zastoji pred predorom Karavanke in kako se veselijo obnove železniškega predora, nato se bomo preselili na Vrhniko, kjer za otroke občanov že celo vrsto let pripravljajo brezplačno počitniško varstvo. Vabljeni k poslušanju.

družbainfonaravaotroci

Iz naših krajev

Bela Krajina, Vrhnika, Jesenice
V rubriki Iz naših krajev so prispevki iz Bele Krajine, Vrhnike in z Jesenic. Najprej kako je z onesnaženostjo reke Krupe, potem tudi o tem, kakšne preglavice občini Jesenice povzročajo vsakoletni zastoji pred predorom Karavanke in kako se veselijo obnove železniškega predora, nato se bomo preselili na Vrhniko, kjer za otroke občanov že celo vrsto let pripravljajo brezplačno počitniško varstvo. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|25. 7. 2020
Bela Krajina, Vrhnika, Jesenice
V rubriki Iz naših krajev so prispevki iz Bele Krajine, Vrhnike in z Jesenic. Najprej kako je z onesnaženostjo reke Krupe, potem tudi o tem, kakšne preglavice občini Jesenice povzročajo vsakoletni zastoji pred predorom Karavanke in kako se veselijo obnove železniškega predora, nato se bomo preselili na Vrhniko, kjer za otroke občanov že celo vrsto let pripravljajo brezplačno počitniško varstvo. Vabljeni k poslušanju.

Tanja Dominko

družbainfonaravaotroci

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 7. 2020
Koper, Piran, Trebnje

Poročali smo o reševanju problema pitne vode v naši Istri, biotskem dogajanju v slovenskem morju in nastajanju največje zadruge na Dolenjskem. Vabljeni k poslušanju.

Koper, Piran, Trebnje

Poročali smo o reševanju problema pitne vode v naši Istri, biotskem dogajanju v slovenskem morju in nastajanju največje zadruge na Dolenjskem. Vabljeni k poslušanju.

družbainfokmetijstvonarava

Iz naših krajev

Koper, Piran, Trebnje
Poročali smo o reševanju problema pitne vode v naši Istri, biotskem dogajanju v slovenskem morju in nastajanju največje zadruge na Dolenjskem. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|18. 7. 2020
Koper, Piran, Trebnje
Poročali smo o reševanju problema pitne vode v naši Istri, biotskem dogajanju v slovenskem morju in nastajanju največje zadruge na Dolenjskem. Vabljeni k poslušanju.

Andrej Šinko

družbainfokmetijstvonarava

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 7. 2020
Bo zaradi aktualne krize več sive ekonomije?

V Sloveniji naj bi zaradi sive ekonomije izgubili več milijard evrov. Direktor Finančne uprave Peter Jenko pravi, da je bil v preteklih letih narejen bistven premik k zmanjšanju tega pojava, vendar pa bi stopnjevanje gospodarske krize lahko povečalo tudi sivo ekonomijo.

Bo zaradi aktualne krize več sive ekonomije?

V Sloveniji naj bi zaradi sive ekonomije izgubili več milijard evrov. Direktor Finančne uprave Peter Jenko pravi, da je bil v preteklih letih narejen bistven premik k zmanjšanju tega pojava, vendar pa bi stopnjevanje gospodarske krize lahko povečalo tudi sivo ekonomijo.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Bo zaradi aktualne krize več sive ekonomije?
V Sloveniji naj bi zaradi sive ekonomije izgubili več milijard evrov. Direktor Finančne uprave Peter Jenko pravi, da je bil v preteklih letih narejen bistven premik k zmanjšanju tega pojava, vendar pa bi stopnjevanje gospodarske krize lahko povečalo tudi sivo ekonomijo.
VEČ ...|17. 7. 2020
Bo zaradi aktualne krize več sive ekonomije?
V Sloveniji naj bi zaradi sive ekonomije izgubili več milijard evrov. Direktor Finančne uprave Peter Jenko pravi, da je bil v preteklih letih narejen bistven premik k zmanjšanju tega pojava, vendar pa bi stopnjevanje gospodarske krize lahko povečalo tudi sivo ekonomijo.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 7. 2020
Hagija Sofija: Kaj bo zdaj s krščanskimi simboli?

O spremembi statusa Hagije Sofije iz muzeja v mošejo smo se pogovarjali s p. dr. Edijem Kovačem.

Hagija Sofija: Kaj bo zdaj s krščanskimi simboli?

O spremembi statusa Hagije Sofije iz muzeja v mošejo smo se pogovarjali s p. dr. Edijem Kovačem.

odnosipogovorpolitikainfohagija sofija

Informativni prispevki

Hagija Sofija: Kaj bo zdaj s krščanskimi simboli?
O spremembi statusa Hagije Sofije iz muzeja v mošejo smo se pogovarjali s p. dr. Edijem Kovačem.
VEČ ...|14. 7. 2020
Hagija Sofija: Kaj bo zdaj s krščanskimi simboli?
O spremembi statusa Hagije Sofije iz muzeja v mošejo smo se pogovarjali s p. dr. Edijem Kovačem.

Marta Jerebič

odnosipogovorpolitikainfohagija sofija

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 7. 2020
Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali

Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.

Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali

Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.

politikainfoizobraževanjepogovorspomin

Informativni prispevki

Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali
Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.
VEČ ...|13. 7. 2020
Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali
Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.

Tone Gorjup

politikainfoizobraževanjepogovorspomin

Iz naših krajev

VEČ ...|11. 7. 2020
Luče, Posavje, Hrastnik

Najprej smo se ustavili v Savinjski dolini. Govorili smo o tem, da so Luče te dni postale prvi kraj v Sloveniji, ki sam v celoti pokrije potrebe po električni energiji, o Posavju, kjer pospešeno razvijajo kolesarski turizem, ob sklepu pa smo se podali še v Hrastnik, kjer so na delno obnovljeni tržnici odprli nove prostore Turistično informacijskega centra.

Luče, Posavje, Hrastnik

Najprej smo se ustavili v Savinjski dolini. Govorili smo o tem, da so Luče te dni postale prvi kraj v Sloveniji, ki sam v celoti pokrije potrebe po električni energiji, o Posavju, kjer pospešeno razvijajo kolesarski turizem, ob sklepu pa smo se podali še v Hrastnik, kjer so na delno obnovljeni tržnici odprli nove prostore Turistično informacijskega centra.

družbainfosvetovanje

Iz naših krajev

Luče, Posavje, Hrastnik
Najprej smo se ustavili v Savinjski dolini. Govorili smo o tem, da so Luče te dni postale prvi kraj v Sloveniji, ki sam v celoti pokrije potrebe po električni energiji, o Posavju, kjer pospešeno razvijajo kolesarski turizem, ob sklepu pa smo se podali še v Hrastnik, kjer so na delno obnovljeni tržnici odprli nove prostore Turistično informacijskega centra.
VEČ ...|11. 7. 2020
Luče, Posavje, Hrastnik
Najprej smo se ustavili v Savinjski dolini. Govorili smo o tem, da so Luče te dni postale prvi kraj v Sloveniji, ki sam v celoti pokrije potrebe po električni energiji, o Posavju, kjer pospešeno razvijajo kolesarski turizem, ob sklepu pa smo se podali še v Hrastnik, kjer so na delno obnovljeni tržnici odprli nove prostore Turistično informacijskega centra.

Alen Salihović

družbainfosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 7. 2020
Romana Tomc: EU potrebuje učinkovitost pri ukrepanju

Koronavirus je bil osrednja tema tudi julijskega zasedanje evropskega parlamenta. Nemška kanclerka Angela Merkel je kot predsedujočo Svetu Evropske unije evropskim poslancem predstavila načrt predsedovanja, ki je v veliki meri povezan z okrevanjem unije po pandemiji. Na to je v pogovoru za Radio Ognjišče opozorila tudi evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc.

Romana Tomc: EU potrebuje učinkovitost pri ukrepanju

Koronavirus je bil osrednja tema tudi julijskega zasedanje evropskega parlamenta. Nemška kanclerka Angela Merkel je kot predsedujočo Svetu Evropske unije evropskim poslancem predstavila načrt predsedovanja, ki je v veliki meri povezan z okrevanjem unije po pandemiji. Na to je v pogovoru za Radio Ognjišče opozorila tudi evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc.

koronaviruseuevropski parlamentromana tomcinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Romana Tomc: EU potrebuje učinkovitost pri ukrepanju
Koronavirus je bil osrednja tema tudi julijskega zasedanje evropskega parlamenta. Nemška kanclerka Angela Merkel je kot predsedujočo Svetu Evropske unije evropskim poslancem predstavila načrt predsedovanja, ki je v veliki meri povezan z okrevanjem unije po pandemiji. Na to je v pogovoru za Radio Ognjišče opozorila tudi evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc.
VEČ ...|10. 7. 2020
Romana Tomc: EU potrebuje učinkovitost pri ukrepanju
Koronavirus je bil osrednja tema tudi julijskega zasedanje evropskega parlamenta. Nemška kanclerka Angela Merkel je kot predsedujočo Svetu Evropske unije evropskim poslancem predstavila načrt predsedovanja, ki je v veliki meri povezan z okrevanjem unije po pandemiji. Na to je v pogovoru za Radio Ognjišče opozorila tudi evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc.

Alen Salihović

koronaviruseuevropski parlamentromana tomcinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2020
Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi

Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.

Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi

Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.

pogovorkoronavirusinfo

Informativni prispevki

Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi
Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.
VEČ ...|7. 7. 2020
Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi
Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.

Alen Salihović

pogovorkoronavirusinfo

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 7. 2020
Šalovci, Škofja Loka, Slovenske Konjice, Bled

Poročali smo o uspešnosti nekaterih občin pri sledenju konceptu zero waste oziroma nič odpadkov, blagoslovu več kot 270 let starih obnovljenih orgel v Cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Odpravili pa smo se tudi na Goričko, ki ponuja preživljanje dopusta v naravi.

Šalovci, Škofja Loka, Slovenske Konjice, Bled

Poročali smo o uspešnosti nekaterih občin pri sledenju konceptu zero waste oziroma nič odpadkov, blagoslovu več kot 270 let starih obnovljenih orgel v Cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Odpravili pa smo se tudi na Goričko, ki ponuja preživljanje dopusta v naravi.

družbainfosvetovanje

Iz naših krajev

Šalovci, Škofja Loka, Slovenske Konjice, Bled
Poročali smo o uspešnosti nekaterih občin pri sledenju konceptu zero waste oziroma nič odpadkov, blagoslovu več kot 270 let starih obnovljenih orgel v Cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Odpravili pa smo se tudi na Goričko, ki ponuja preživljanje dopusta v naravi.
VEČ ...|4. 7. 2020
Šalovci, Škofja Loka, Slovenske Konjice, Bled
Poročali smo o uspešnosti nekaterih občin pri sledenju konceptu zero waste oziroma nič odpadkov, blagoslovu več kot 270 let starih obnovljenih orgel v Cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Odpravili pa smo se tudi na Goričko, ki ponuja preživljanje dopusta v naravi.

Andrej Šinko

družbainfosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 7. 2020
Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom

Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.

Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom

Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.

državni svetpokrajinedružbainfopolitikapogovorkoronavirus

Informativni prispevki

Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom
Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.
VEČ ...|1. 7. 2020
Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom
Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.

Tone Gorjup

državni svetpokrajinedružbainfopolitikapogovorkoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 6. 2020
Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask

Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask

Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

politikakoronavirusinfo

Informativni prispevki

Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask
Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.
VEČ ...|24. 6. 2020
Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask
Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

Alen Salihović

politikakoronavirusinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 6. 2020
Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

koronavirusinfopogovorpolitikavladakomentar

Informativni prispevki

Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.
Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.
VEČ ...|22. 6. 2020
Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.
Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Alen Salihović

koronavirusinfopogovorpolitikavladakomentar

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 6. 2020
Stane Gabrovec (1920 – 2015)

Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Stane Gabrovec (1920 – 2015)

Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

družbainfonaravapolitikaspomin

Graditelji slovenskega doma

Stane Gabrovec (1920 – 2015)
Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.
VEČ ...|21. 6. 2020
Stane Gabrovec (1920 – 2015)
Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Tone Gorjup

družbainfonaravapolitikaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 6. 2020
Beovićeva ob porastu okužb: Ukrepe na mejah bo treba pregledati in zaostriti

Potem, ko so v torek v Sloveniji potrdili štiri nove okužbe s koronavirusom, so jih v sredo že osem. Od tega tri v Ljubljani, po eno v Kopru in Krškem ter tri pri tujih državljanih. Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Republike Slovenije dr. Bojana Beović pravi, da je porast okužb posledica odpiranja meja.

Beovićeva ob porastu okužb: Ukrepe na mejah bo treba pregledati in zaostriti

Potem, ko so v torek v Sloveniji potrdili štiri nove okužbe s koronavirusom, so jih v sredo že osem. Od tega tri v Ljubljani, po eno v Kopru in Krškem ter tri pri tujih državljanih. Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Republike Slovenije dr. Bojana Beović pravi, da je porast okužb posledica odpiranja meja.

koronavirusinfopogovor

Informativni prispevki

Beovićeva ob porastu okužb: Ukrepe na mejah bo treba pregledati in zaostriti
Potem, ko so v torek v Sloveniji potrdili štiri nove okužbe s koronavirusom, so jih v sredo že osem. Od tega tri v Ljubljani, po eno v Kopru in Krškem ter tri pri tujih državljanih. Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Republike Slovenije dr. Bojana Beović pravi, da je porast okužb posledica odpiranja meja.
VEČ ...|18. 6. 2020
Beovićeva ob porastu okužb: Ukrepe na mejah bo treba pregledati in zaostriti
Potem, ko so v torek v Sloveniji potrdili štiri nove okužbe s koronavirusom, so jih v sredo že osem. Od tega tri v Ljubljani, po eno v Kopru in Krškem ter tri pri tujih državljanih. Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Republike Slovenije dr. Bojana Beović pravi, da je porast okužb posledica odpiranja meja.

Alen Salihović

koronavirusinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2020
Kaj nas je naučila epidemija? Na to vprašanje je odgovarjal zakonski in družinski terapevt Andrej Omulec.

V času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji so bile družine več skupaj. Nekaterim je to dobro delo, a ponekod so se pojavile težave. Kako jih odpraviti in kako preživeti dopustniške dni, ki so pred nami, smo vprašali zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omuleca.

Kaj nas je naučila epidemija? Na to vprašanje je odgovarjal zakonski in družinski terapevt Andrej Omulec.

V času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji so bile družine več skupaj. Nekaterim je to dobro delo, a ponekod so se pojavile težave. Kako jih odpraviti in kako preživeti dopustniške dni, ki so pred nami, smo vprašali zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omuleca.

odnosiinfoizobraževanjepogovorkoronavirusvzgojasvetovanje

Informativni prispevki

Kaj nas je naučila epidemija? Na to vprašanje je odgovarjal zakonski in družinski terapevt Andrej Omulec.
V času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji so bile družine več skupaj. Nekaterim je to dobro delo, a ponekod so se pojavile težave. Kako jih odpraviti in kako preživeti dopustniške dni, ki so pred nami, smo vprašali zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omuleca.
VEČ ...|16. 6. 2020
Kaj nas je naučila epidemija? Na to vprašanje je odgovarjal zakonski in družinski terapevt Andrej Omulec.
V času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji so bile družine več skupaj. Nekaterim je to dobro delo, a ponekod so se pojavile težave. Kako jih odpraviti in kako preživeti dopustniške dni, ki so pred nami, smo vprašali zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omuleca.

Alen Salihović

odnosiinfoizobraževanjepogovorkoronavirusvzgojasvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2020
Stroka enotna: Vložnih listih, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi

Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

Stroka enotna: Vložnih listih, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi

Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

politikakoronavirusinfozdravstvo

Informativni prispevki

Stroka enotna: Vložnih listih, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi
Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.
VEČ ...|10. 6. 2020
Stroka enotna: Vložnih listih, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi
Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

Alen Salihović

politikakoronavirusinfozdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 6. 2020
Štuhec: Nagovori ob roškem breznu pod Macesnovo gorico so bili ubrani na isto struno

»Slovesnost sem doživel komorno, kljub temu pa je bilo prisrčno, duhovno bogato in zelo umirjeno,« je sobotno sveto mašo in akademijo ob roškem breznu pod Macesnovo gorico ocenil moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Govori, tako nadškofa Stanislava Zoreta kot predsednika Nove slovenske zaveze Matije Ogrina ter predsednikov Boruta Pahorja in Janeza Janše so bili »ubrani na isto struno«. Govor obeh predsednikov pa je imel državniško težko, takšno kakšne do sedaj še nismo doživeli, je dejal.

Štuhec: Nagovori ob roškem breznu pod Macesnovo gorico so bili ubrani na isto struno

»Slovesnost sem doživel komorno, kljub temu pa je bilo prisrčno, duhovno bogato in zelo umirjeno,« je sobotno sveto mašo in akademijo ob roškem breznu pod Macesnovo gorico ocenil moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Govori, tako nadškofa Stanislava Zoreta kot predsednika Nove slovenske zaveze Matije Ogrina ter predsednikov Boruta Pahorja in Janeza Janše so bili »ubrani na isto struno«. Govor obeh predsednikov pa je imel državniško težko, takšno kakšne do sedaj še nismo doživeli, je dejal.

kočevski roginfopogovorpolitikaspomin

Informativni prispevki

Štuhec: Nagovori ob roškem breznu pod Macesnovo gorico so bili ubrani na isto struno
»Slovesnost sem doživel komorno, kljub temu pa je bilo prisrčno, duhovno bogato in zelo umirjeno,« je sobotno sveto mašo in akademijo ob roškem breznu pod Macesnovo gorico ocenil moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Govori, tako nadškofa Stanislava Zoreta kot predsednika Nove slovenske zaveze Matije Ogrina ter predsednikov Boruta Pahorja in Janeza Janše so bili »ubrani na isto struno«. Govor obeh predsednikov pa je imel državniško težko, takšno kakšne do sedaj še nismo doživeli, je dejal.
VEČ ...|8. 6. 2020
Štuhec: Nagovori ob roškem breznu pod Macesnovo gorico so bili ubrani na isto struno
»Slovesnost sem doživel komorno, kljub temu pa je bilo prisrčno, duhovno bogato in zelo umirjeno,« je sobotno sveto mašo in akademijo ob roškem breznu pod Macesnovo gorico ocenil moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Govori, tako nadškofa Stanislava Zoreta kot predsednika Nove slovenske zaveze Matije Ogrina ter predsednikov Boruta Pahorja in Janeza Janše so bili »ubrani na isto struno«. Govor obeh predsednikov pa je imel državniško težko, takšno kakšne do sedaj še nismo doživeli, je dejal.

Alen Salihović

kočevski roginfopogovorpolitikaspomin

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 6. 2020
s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli

S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...

s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli

S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...

andreja godničvenezuelamisijoniinfoduhovnost

Pojdite in učite

s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli
S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...
VEČ ...|7. 6. 2020
s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli
S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...

Jure Sešek

andreja godničvenezuelamisijoniinfoduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|6. 6. 2020
Maribor, Šempeter, Velike Lašče, Škofja Loka

Predstavili smo nekatere župnije in tamkajšnje versko življenje. Ob Dnevu za Magnificat, ki smo ga pripravili na Radiu Ognjišče, so molivci spregovorili o zanimivostih v teh župnijah ter predstavili skupine, ki v njih delujejo.

Maribor, Šempeter, Velike Lašče, Škofja Loka

Predstavili smo nekatere župnije in tamkajšnje versko življenje. Ob Dnevu za Magnificat, ki smo ga pripravili na Radiu Ognjišče, so molivci spregovorili o zanimivostih v teh župnijah ter predstavili skupine, ki v njih delujejo.

družbainfoduhovnost

Iz naših krajev

Maribor, Šempeter, Velike Lašče, Škofja Loka
Predstavili smo nekatere župnije in tamkajšnje versko življenje. Ob Dnevu za Magnificat, ki smo ga pripravili na Radiu Ognjišče, so molivci spregovorili o zanimivostih v teh župnijah ter predstavili skupine, ki v njih delujejo.
VEČ ...|6. 6. 2020
Maribor, Šempeter, Velike Lašče, Škofja Loka
Predstavili smo nekatere župnije in tamkajšnje versko življenje. Ob Dnevu za Magnificat, ki smo ga pripravili na Radiu Ognjišče, so molivci spregovorili o zanimivostih v teh župnijah ter predstavili skupine, ki v njih delujejo.

Andrej Šinko

družbainfoduhovnost

Mladoskop

VEČ ...|5. 6. 2020
Poletna dela za študente in dijake po epidemiji

Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

Poletna dela za študente in dijake po epidemiji

Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

družbaizobraževanjeinfokoronavirusmladipogovorsvetovanje

Mladoskop

Poletna dela za študente in dijake po epidemiji
Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.
VEČ ...|5. 6. 2020
Poletna dela za študente in dijake po epidemiji
Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokoronavirusmladipogovorsvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 6. 2020
Kajetan Gantar o protestu kolesarjev

Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.

Kajetan Gantar o protestu kolesarjev

Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.

družbainfokomentarkoronaviruspogovorpolitika

Informativni prispevki

Kajetan Gantar o protestu kolesarjev
Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.
VEČ ...|5. 6. 2020
Kajetan Gantar o protestu kolesarjev
Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.

Tone Gorjup

družbainfokomentarkoronaviruspogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 6. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok o tem, da je tudi po koncu epidemiji treba biti pozoren

Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok o tem, da je tudi po koncu epidemiji treba biti pozoren

Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.

koronavirusmladi zdravnikiinfozdravstvo

Informativni prispevki

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok o tem, da je tudi po koncu epidemiji treba biti pozoren
Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.
VEČ ...|4. 6. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok o tem, da je tudi po koncu epidemiji treba biti pozoren
Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.

Alen Salihović

koronavirusmladi zdravnikiinfozdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2020
Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

toninpogovorkoronaviruspolitikainfo

Informativni prispevki

Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici
Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.
VEČ ...|2. 6. 2020
Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici
Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Alen Salihović

toninpogovorkoronaviruspolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 5. 2020
Pela sem svetniku

Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.

Pela sem svetniku

Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.

duhovnostinfopapežotrocipogovorspomin

Informativni prispevki

Pela sem svetniku
Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.
VEČ ...|18. 5. 2020
Pela sem svetniku
Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.

Nataša Ličen

duhovnostinfopapežotrocipogovorspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 5. 2020
Evropska poslanka Romana Tomc o zasedanju EP in aktualnem dogajanju v Sloveniji

V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

Evropska poslanka Romana Tomc o zasedanju EP in aktualnem dogajanju v Sloveniji

V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

delokoronavirusinfoevropski parlamenteupolitika

Informativni prispevki

Evropska poslanka Romana Tomc o zasedanju EP in aktualnem dogajanju v Sloveniji
V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.
VEČ ...|15. 5. 2020
Evropska poslanka Romana Tomc o zasedanju EP in aktualnem dogajanju v Sloveniji
V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

Alen Salihović

delokoronavirusinfoevropski parlamenteupolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2020
Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.

koronavirusinfokaritas

Informativni prispevki

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije
Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.
VEČ ...|13. 5. 2020
Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije
Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.

Marjana Debevec

koronavirusinfokaritas

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Informativni prispevki

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.
VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

Helena Križnik

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 9. 2020
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o rezultatskem sojenju in suspenzu sodnika

V oddaji sta bila gosta vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec. Govorili smo o pritiskih in tudi o suspenzu sodnika. Odgovorila sta tudi na vprašanji glede rezultatskega sojenja in o razliki med ideologijo in politiko na sodiščih.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o rezultatskem sojenju in suspenzu sodnika

V oddaji sta bila gosta vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec. Govorili smo o pritiskih in tudi o suspenzu sodnika. Odgovorila sta tudi na vprašanji glede rezultatskega sojenja in o razliki med ideologijo in politiko na sodiščih.

Alen Salihović

politikadružbasodstvopogovor

Komentar tedna

VEČ ...|25. 9. 2020
Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti

Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti

Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružba

Doživetja narave

VEČ ...|25. 9. 2020
Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?

Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.

Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?

Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.

Blaž Lesnik

naravagoreTriglavPatagonijaAndiVojko Arko

Svetovalnica

VEČ ...|25. 9. 2020
Svetovalnica

Svetovalnica

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 9. 2020
Pred volitvami v KGZS, drobnica, ozimna žita

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo v letošnji jeseni izvedla že šeste volitve v svoje organe, objavljen je seznam potrjenih kandidatur. Aktivno v volilno kampanjo vstopajo tudi v Zvezi podeželske mladine Slovenije, kjer predvsem mlade nagovarjajo k udeležbi na volitvah, vsem, ki kandidirajo, pa polagajo na srce, da bodo delali v dobro slovenskega kmeta, kmetijstva in razvoja podeželja.

Pred volitvami v KGZS, drobnica, ozimna žita

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo v letošnji jeseni izvedla že šeste volitve v svoje organe, objavljen je seznam potrjenih kandidatur. Aktivno v volilno kampanjo vstopajo tudi v Zvezi podeželske mladine Slovenije, kjer predvsem mlade nagovarjajo k udeležbi na volitvah, vsem, ki kandidirajo, pa polagajo na srce, da bodo delali v dobro slovenskega kmeta, kmetijstva in razvoja podeželja.

Robert Božič

kmetijstvopogovor

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Radijska Kateheza

VEČ ...|26. 9. 2020
Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!

Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?

Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!

Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?

Silvestra Sadar, Magda Burger

duhovnostizobraževanjemladiotrocivzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 9. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|26. 9. 2020
Tik pred devetdesetletnico akademika dr. Kajetana Gantarja

Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

Tik pred devetdesetletnico akademika dr. Kajetana Gantarja

Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

Nataša Ličen

družbaduhovnostkulturapogovor

Za življenje

VEČ ...|26. 9. 2020
Dr. Karel Gržan o krepitvi misli, da bo spodbudna

Preden vstopimo v poznojesensko in zimsko obdobje bomo vzeli v premislek, kako pomembno je okrepiti naš imunski sistem. Ne le telesne moči, krepiti moramo tudi misel, da bo spodbudna.

► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Dr. Karel Gržan o krepitvi misli, da bo spodbudna

Preden vstopimo v poznojesensko in zimsko obdobje bomo vzeli v premislek, kako pomembno je okrepiti naš imunski sistem. Ne le telesne moči, krepiti moramo tudi misel, da bo spodbudna.

► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostpozitivizemimunski sistemzdravjedobro počutje