Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 8. 2023
Srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov na Švedskem

Na Švedskem je konec julija potekalo srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov, govorili so o pravici otrok do duhovnega razvoja. Zasedanja se je udeležilo tudi pet članov Društva katoliških pedagogov Slovenije, med njimi Helena Kregar in Karmen Koprivec. Vabljeni k poslušanju. 

Srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov na Švedskem

Na Švedskem je konec julija potekalo srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov, govorili so o pravici otrok do duhovnega razvoja. Zasedanja se je udeležilo tudi pet članov Društva katoliških pedagogov Slovenije, med njimi Helena Kregar in Karmen Koprivec. Vabljeni k poslušanju. 

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov na Švedskem

Na Švedskem je konec julija potekalo srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov, govorili so o pravici otrok do duhovnega razvoja. Zasedanja se je udeležilo tudi pet članov Društva katoliških pedagogov Slovenije, med njimi Helena Kregar in Karmen Koprivec. Vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|27. 8. 2023
Srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov na Švedskem

Na Švedskem je konec julija potekalo srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov, govorili so o pravici otrok do duhovnega razvoja. Zasedanja se je udeležilo tudi pet članov Društva katoliških pedagogov Slovenije, med njimi Helena Kregar in Karmen Koprivec. Vabljeni k poslušanju. 

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|27. 8. 2023
Dan spomina na žrtve totalitarizmov, Ervin Mozetič o verouku

V pregledu dogodkov preteklega tedna smo poročali o sveti maši na evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, življenjskem jubileju celjskega škofa Maksimilijana Matjaža in pogrebu prelata ter profesorja in zgodovinarja Franca Kralja. Ker se bliža začetek novega šolskega in veroučnega leta, smo k besedi povabili vodjo škofijske pastoralne službe v Kopru in župnika Župnije Koper – Sv. Marko Ervina Mozetiča. Povedal nam je, v čem je bistvo verouka, kakšni sta vlogi staršev in katehetov, kateri so aktualni izzivi na področju kateheze ter kako gleda na različne metode in gradiva, kot je npr. liturgični zvezek. Ob sklepu smo z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem govorili o dobrodelnem koncertu za pomoč otrokom iz družin, ki so jih prizadele katastrofalne poplave.

Dan spomina na žrtve totalitarizmov, Ervin Mozetič o verouku

V pregledu dogodkov preteklega tedna smo poročali o sveti maši na evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, življenjskem jubileju celjskega škofa Maksimilijana Matjaža in pogrebu prelata ter profesorja in zgodovinarja Franca Kralja. Ker se bliža začetek novega šolskega in veroučnega leta, smo k besedi povabili vodjo škofijske pastoralne službe v Kopru in župnika Župnije Koper – Sv. Marko Ervina Mozetiča. Povedal nam je, v čem je bistvo verouka, kakšni sta vlogi staršev in katehetov, kateri so aktualni izzivi na področju kateheze ter kako gleda na različne metode in gradiva, kot je npr. liturgični zvezek. Ob sklepu smo z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem govorili o dobrodelnem koncertu za pomoč otrokom iz družin, ki so jih prizadele katastrofalne poplave.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Dan spomina na žrtve totalitarizmov, Ervin Mozetič o verouku

V pregledu dogodkov preteklega tedna smo poročali o sveti maši na evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, življenjskem jubileju celjskega škofa Maksimilijana Matjaža in pogrebu prelata ter profesorja in zgodovinarja Franca Kralja. Ker se bliža začetek novega šolskega in veroučnega leta, smo k besedi povabili vodjo škofijske pastoralne službe v Kopru in župnika Župnije Koper – Sv. Marko Ervina Mozetiča. Povedal nam je, v čem je bistvo verouka, kakšni sta vlogi staršev in katehetov, kateri so aktualni izzivi na področju kateheze ter kako gleda na različne metode in gradiva, kot je npr. liturgični zvezek. Ob sklepu smo z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem govorili o dobrodelnem koncertu za pomoč otrokom iz družin, ki so jih prizadele katastrofalne poplave.

VEČ ...|27. 8. 2023
Dan spomina na žrtve totalitarizmov, Ervin Mozetič o verouku

V pregledu dogodkov preteklega tedna smo poročali o sveti maši na evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, življenjskem jubileju celjskega škofa Maksimilijana Matjaža in pogrebu prelata ter profesorja in zgodovinarja Franca Kralja. Ker se bliža začetek novega šolskega in veroučnega leta, smo k besedi povabili vodjo škofijske pastoralne službe v Kopru in župnika Župnije Koper – Sv. Marko Ervina Mozetiča. Povedal nam je, v čem je bistvo verouka, kakšni sta vlogi staršev in katehetov, kateri so aktualni izzivi na področju kateheze ter kako gleda na različne metode in gradiva, kot je npr. liturgični zvezek. Ob sklepu smo z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem govorili o dobrodelnem koncertu za pomoč otrokom iz družin, ki so jih prizadele katastrofalne poplave.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Iz naših krajev

VEČ ...|26. 8. 2023
Ljubljana, Jesenice, Dornava, Kostanjevica na Krki

Poročali smo o proti poplavni varnosti in ukrepih za njeno izboljšanje, odprtju javnega kopališča na Jesenicah, Lükarskem prazniku v Dornavi in zaobljubljenem romanju župnije Kostanjevica na Krki k sv. Neži na Kum. Vabljeni k poslušanju. 

Ljubljana, Jesenice, Dornava, Kostanjevica na Krki

Poročali smo o proti poplavni varnosti in ukrepih za njeno izboljšanje, odprtju javnega kopališča na Jesenicah, Lükarskem prazniku v Dornavi in zaobljubljenem romanju župnije Kostanjevica na Krki k sv. Neži na Kum. Vabljeni k poslušanju. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Ljubljana, Jesenice, Dornava, Kostanjevica na Krki

Poročali smo o proti poplavni varnosti in ukrepih za njeno izboljšanje, odprtju javnega kopališča na Jesenicah, Lükarskem prazniku v Dornavi in zaobljubljenem romanju župnije Kostanjevica na Krki k sv. Neži na Kum. Vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|26. 8. 2023
Ljubljana, Jesenice, Dornava, Kostanjevica na Krki

Poročali smo o proti poplavni varnosti in ukrepih za njeno izboljšanje, odprtju javnega kopališča na Jesenicah, Lükarskem prazniku v Dornavi in zaobljubljenem romanju župnije Kostanjevica na Krki k sv. Neži na Kum. Vabljeni k poslušanju. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Pogovor o

VEČ ...|23. 8. 2023
Jaklitsch, Ivešić in Bavčar o nujnosti spominjanja na krutosti totalitarizmov

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

Jaklitsch, Ivešić in Bavčar o nujnosti spominjanja na krutosti totalitarizmov

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

poinfopolitikazgodovinapogovorkomunizemfašizemnacizemhelena jaklitschtomaž ivešićevgen bavčar

Pogovor o

Jaklitsch, Ivešić in Bavčar o nujnosti spominjanja na krutosti totalitarizmov

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

VEČ ...|23. 8. 2023
Jaklitsch, Ivešić in Bavčar o nujnosti spominjanja na krutosti totalitarizmov

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

Alen Salihović

poinfopolitikazgodovinapogovorkomunizemfašizemnacizemhelena jaklitschtomaž ivešićevgen bavčar

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 8. 2023
Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda

V večini osnovnih šol in vrtcev, ki so jih prizadele poplave, bodo z začetkom septembra zagotovili karseda normalni vzgojno-izobraževalni proces. Nekateri objekti so že sanirani, ponekod so našli nadometne prostore. Največ težav trenutno povzročajo neprevozne ceste, ki otežujejo dostop do nekaterih šol in vrtcev, je za naš radio pojasnil minitser dr. Darjo Felda, ki je glede začetka šolskega leta optimističen. 

Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda

V večini osnovnih šol in vrtcev, ki so jih prizadele poplave, bodo z začetkom septembra zagotovili karseda normalni vzgojno-izobraževalni proces. Nekateri objekti so že sanirani, ponekod so našli nadometne prostore. Največ težav trenutno povzročajo neprevozne ceste, ki otežujejo dostop do nekaterih šol in vrtcev, je za naš radio pojasnil minitser dr. Darjo Felda, ki je glede začetka šolskega leta optimističen. 

infodružbainfovzgojapolitikaotroci

Informativni prispevki

Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda

V večini osnovnih šol in vrtcev, ki so jih prizadele poplave, bodo z začetkom septembra zagotovili karseda normalni vzgojno-izobraževalni proces. Nekateri objekti so že sanirani, ponekod so našli nadometne prostore. Največ težav trenutno povzročajo neprevozne ceste, ki otežujejo dostop do nekaterih šol in vrtcev, je za naš radio pojasnil minitser dr. Darjo Felda, ki je glede začetka šolskega leta optimističen. 

VEČ ...|23. 8. 2023
Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda

V večini osnovnih šol in vrtcev, ki so jih prizadele poplave, bodo z začetkom septembra zagotovili karseda normalni vzgojno-izobraževalni proces. Nekateri objekti so že sanirani, ponekod so našli nadometne prostore. Največ težav trenutno povzročajo neprevozne ceste, ki otežujejo dostop do nekaterih šol in vrtcev, je za naš radio pojasnil minitser dr. Darjo Felda, ki je glede začetka šolskega leta optimističen. 

Andrej Šinko

infodružbainfovzgojapolitikaotroci

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|20. 8. 2023
Generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič: Zakaj preprečujemo samomor, če ga potem uzakonimo?

V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.

Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.

Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.

Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.

Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?

Generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič: Zakaj preprečujemo samomor, če ga potem uzakonimo?

V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.

Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.

Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.

Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.

Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič: Zakaj preprečujemo samomor, če ga potem uzakonimo?

V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.

Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.

Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.

Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.

Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?

VEČ ...|20. 8. 2023
Generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič: Zakaj preprečujemo samomor, če ga potem uzakonimo?

V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.

Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.

Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.

Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.

Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|20. 8. 2023
Veliki šmaren, Porčinj, Mladinski festival

V duhu Marijinega praznika, ki smo ga praznovali v torek, smo v tokratni oddaji med drugim predstavili kraj v Beneški Sloveniji, kjer se je po pričevanjih iz zgodovinskih zapisov Devica Marija prikazovala 10-letni vidkinji in ji spregovorila v slovenskem jeziku. To je Porčinj, kamor zadnja leta prihaja vse več romarjev. 2. septembra bo tam sveto mašo daroval koprski škof Jurij Bizjak. Več je povedal vikar v Novi Gorici mag. Bogdan Vidmar. V oddaji smo povabili v Radence, na tretji Mladinski festival, in objavili pogovora s škofoma Andrejem Sajetom in Maksimilijanom Matjažem o vodni ujmi, ki je v začetku avgusta prizadela Slovenijo.

Veliki šmaren, Porčinj, Mladinski festival

V duhu Marijinega praznika, ki smo ga praznovali v torek, smo v tokratni oddaji med drugim predstavili kraj v Beneški Sloveniji, kjer se je po pričevanjih iz zgodovinskih zapisov Devica Marija prikazovala 10-letni vidkinji in ji spregovorila v slovenskem jeziku. To je Porčinj, kamor zadnja leta prihaja vse več romarjev. 2. septembra bo tam sveto mašo daroval koprski škof Jurij Bizjak. Več je povedal vikar v Novi Gorici mag. Bogdan Vidmar. V oddaji smo povabili v Radence, na tretji Mladinski festival, in objavili pogovora s škofoma Andrejem Sajetom in Maksimilijanom Matjažem o vodni ujmi, ki je v začetku avgusta prizadela Slovenijo.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Veliki šmaren, Porčinj, Mladinski festival

V duhu Marijinega praznika, ki smo ga praznovali v torek, smo v tokratni oddaji med drugim predstavili kraj v Beneški Sloveniji, kjer se je po pričevanjih iz zgodovinskih zapisov Devica Marija prikazovala 10-letni vidkinji in ji spregovorila v slovenskem jeziku. To je Porčinj, kamor zadnja leta prihaja vse več romarjev. 2. septembra bo tam sveto mašo daroval koprski škof Jurij Bizjak. Več je povedal vikar v Novi Gorici mag. Bogdan Vidmar. V oddaji smo povabili v Radence, na tretji Mladinski festival, in objavili pogovora s škofoma Andrejem Sajetom in Maksimilijanom Matjažem o vodni ujmi, ki je v začetku avgusta prizadela Slovenijo.

VEČ ...|20. 8. 2023
Veliki šmaren, Porčinj, Mladinski festival

V duhu Marijinega praznika, ki smo ga praznovali v torek, smo v tokratni oddaji med drugim predstavili kraj v Beneški Sloveniji, kjer se je po pričevanjih iz zgodovinskih zapisov Devica Marija prikazovala 10-letni vidkinji in ji spregovorila v slovenskem jeziku. To je Porčinj, kamor zadnja leta prihaja vse več romarjev. 2. septembra bo tam sveto mašo daroval koprski škof Jurij Bizjak. Več je povedal vikar v Novi Gorici mag. Bogdan Vidmar. V oddaji smo povabili v Radence, na tretji Mladinski festival, in objavili pogovora s škofoma Andrejem Sajetom in Maksimilijanom Matjažem o vodni ujmi, ki je v začetku avgusta prizadela Slovenijo.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Karitas

VEČ ...|20. 8. 2023
Srce Afrike

V tokratni oddaji smo gostili sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, ki je obiskala Afriko in na lastne oči videla, kaj vse se je v preteklem letu uredilo z zato namenjenimi sredstvi. Vodna infrastruktura, gradnja novih šol in porodnišnic pa tudi center za opismenjevanje starejših. Vse to so projekti, ki jih s svojimi darovi omogočajo tudi slovenski dobrotniki. Letos bo pomoč segala tudi v Zambijo in Kenijo, pa na Madagaskar, kjer bodo zgradili šolo, saj so to srčne želje domačinov. Tako bodo imeli možnost za boljše življenje in lepšo prihodnost. 

Srce Afrike

V tokratni oddaji smo gostili sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, ki je obiskala Afriko in na lastne oči videla, kaj vse se je v preteklem letu uredilo z zato namenjenimi sredstvi. Vodna infrastruktura, gradnja novih šol in porodnišnic pa tudi center za opismenjevanje starejših. Vse to so projekti, ki jih s svojimi darovi omogočajo tudi slovenski dobrotniki. Letos bo pomoč segala tudi v Zambijo in Kenijo, pa na Madagaskar, kjer bodo zgradili šolo, saj so to srčne želje domačinov. Tako bodo imeli možnost za boljše življenje in lepšo prihodnost. 

vzgojaduhovnostinfopogovor

Karitas

Srce Afrike

V tokratni oddaji smo gostili sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, ki je obiskala Afriko in na lastne oči videla, kaj vse se je v preteklem letu uredilo z zato namenjenimi sredstvi. Vodna infrastruktura, gradnja novih šol in porodnišnic pa tudi center za opismenjevanje starejših. Vse to so projekti, ki jih s svojimi darovi omogočajo tudi slovenski dobrotniki. Letos bo pomoč segala tudi v Zambijo in Kenijo, pa na Madagaskar, kjer bodo zgradili šolo, saj so to srčne želje domačinov. Tako bodo imeli možnost za boljše življenje in lepšo prihodnost. 

VEČ ...|20. 8. 2023
Srce Afrike

V tokratni oddaji smo gostili sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, ki je obiskala Afriko in na lastne oči videla, kaj vse se je v preteklem letu uredilo z zato namenjenimi sredstvi. Vodna infrastruktura, gradnja novih šol in porodnišnic pa tudi center za opismenjevanje starejših. Vse to so projekti, ki jih s svojimi darovi omogočajo tudi slovenski dobrotniki. Letos bo pomoč segala tudi v Zambijo in Kenijo, pa na Madagaskar, kjer bodo zgradili šolo, saj so to srčne želje domačinov. Tako bodo imeli možnost za boljše življenje in lepšo prihodnost. 

Maja Morela

vzgojaduhovnostinfopogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 11. 2023
Inšpekcijski odvzem govedi, zavrnitev uredbe SUR ter EIP projekt na področju živinoreje

V oddaji smo slišali o dveh postopkih nadzora inšpekcijskega odvzema govedi, z EU poslancem Francem Bogovičem smo se pogovarjali o zavrnitvi uredbe SUR, dr. Janez Benedičič pa je predstavil tudi zanimiv Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) projekt na področju živinoreje.

Inšpekcijski odvzem govedi, zavrnitev uredbe SUR ter EIP projekt na področju živinoreje

V oddaji smo slišali o dveh postopkih nadzora inšpekcijskega odvzema govedi, z EU poslancem Francem Bogovičem smo se pogovarjali o zavrnitvi uredbe SUR, dr. Janez Benedičič pa je predstavil tudi zanimiv Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) projekt na področju živinoreje.

Robert Božič

Naš gost

VEČ ...|25. 11. 2023
Adi Smolar

Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve. 

Adi Smolar

Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve. 

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|21. 11. 2023
Tanja Dominko: Praznik, ki spodbuja k razmisleku

V tem tednu bomo praznovali državni praznik, in sicer enega tistih, ki smo ga dobili pred 18-imi leti, čeprav njegov izvor sega mnogo dlje. Spomnili se bomo človeka, ki mu gre zahvala, da je Slovenija danes prostorsko razširjena tudi na Štajersko in Koroško. Pa bi bila še dlje, če bi šlo po njegovo, a ta načrt mu ni uspel. General Rudolf Maister, rojen 100 let pred menoj, se je trdno zapisal v slovensko zgodovino, čeprav ni bil vsem po godu, zaradi česar je bil tudi kazensko premeščen na Poljsko, a ni odnehal in ni obupal, celo napredoval je, ne le enkrat, navsezadnje beremo, da je postal general.

Tanja Dominko: Praznik, ki spodbuja k razmisleku

V tem tednu bomo praznovali državni praznik, in sicer enega tistih, ki smo ga dobili pred 18-imi leti, čeprav njegov izvor sega mnogo dlje. Spomnili se bomo človeka, ki mu gre zahvala, da je Slovenija danes prostorsko razširjena tudi na Štajersko in Koroško. Pa bi bila še dlje, če bi šlo po njegovo, a ta načrt mu ni uspel. General Rudolf Maister, rojen 100 let pred menoj, se je trdno zapisal v slovensko zgodovino, čeprav ni bil vsem po godu, zaradi česar je bil tudi kazensko premeščen na Poljsko, a ni odnehal in ni obupal, celo napredoval je, ne le enkrat, navsezadnje beremo, da je postal general.

Tanja Dominko

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Doživetja narave

VEČ ...|24. 11. 2023
Triglav je naš

Tokrat nas je v Doživetjih narave čakal zanimiv pogovor o planinski zgodovini. Naš gost in avtor knjige Triglav je naš Dušan Škodič je v arhivih Kranjske sekcije nemškega planinskega društva v Innsbrucku nepričakovano odkril gradivo, ki na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva pri nas. V pogovoru ste slišali tudi, kdo je bil Klodwig Tschada in kdo je opravil prvi dokumentirani vzpon čez Severno steno.

Triglav je naš

Tokrat nas je v Doživetjih narave čakal zanimiv pogovor o planinski zgodovini. Naš gost in avtor knjige Triglav je naš Dušan Škodič je v arhivih Kranjske sekcije nemškega planinskega društva v Innsbrucku nepričakovano odkril gradivo, ki na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva pri nas. V pogovoru ste slišali tudi, kdo je bil Klodwig Tschada in kdo je opravil prvi dokumentirani vzpon čez Severno steno.

Blaž Lesnik

Spominjamo se

VEČ ...|28. 11. 2023
Spominjamo se dne 28. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 11. 2023
Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 11. 2023
Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

Robert Božič

naravakmetijstvovodne potiARIA 2023

Duhovna misel

VEČ ...|28. 11. 2023
To ni majhna odgovornost

Kakor je torej po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili … (Pismo Rimljanom 5, 12).

To ni majhna odgovornost

Kakor je torej po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili … (Pismo Rimljanom 5, 12).

Pavle Ravnohrib

duhovnost