Informativni prispevki

VEČ ...|13. 1. 2025
Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

infodediščinaobčinagradnjadružbapogovorpolitika

Informativni prispevki

Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

VEČ ...|13. 1. 2025
Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

Tanja Dominko

infodediščinaobčinagradnjadružbapogovorpolitika

Svetovalnica

VEČ ...|4. 8. 2023
Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

svetovanjegradnjadomvremepoplaveveterarhitekturaurbanizem

Svetovalnica

Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

VEČ ...|4. 8. 2023
Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

Tanja Dominko

svetovanjegradnjadomvremepoplaveveterarhitekturaurbanizem

Svetovalnica

VEČ ...|1. 10. 2021
Sonaravna gradnja

Tokrat smo spregovorili o sonaravni gradnji. Kaj sploh to pomeni in kako se je lotiti, kdo nam lahko pomaga na poti uresničitve? V našem studiu je bil direktor Centra sonaravne gradnje Gnezdo Anton Pugelj.

Sonaravna gradnja

Tokrat smo spregovorili o sonaravni gradnji. Kaj sploh to pomeni in kako se je lotiti, kdo nam lahko pomaga na poti uresničitve? V našem studiu je bil direktor Centra sonaravne gradnje Gnezdo Anton Pugelj.

svetovanjegradnja

Svetovalnica

Sonaravna gradnja

Tokrat smo spregovorili o sonaravni gradnji. Kaj sploh to pomeni in kako se je lotiti, kdo nam lahko pomaga na poti uresničitve? V našem studiu je bil direktor Centra sonaravne gradnje Gnezdo Anton Pugelj.

VEČ ...|1. 10. 2021
Sonaravna gradnja

Tokrat smo spregovorili o sonaravni gradnji. Kaj sploh to pomeni in kako se je lotiti, kdo nam lahko pomaga na poti uresničitve? V našem studiu je bil direktor Centra sonaravne gradnje Gnezdo Anton Pugelj.

Jože Bartolj

svetovanjegradnja

Svetovalnica

VEČ ...|13. 4. 2021
Napake v gradnjah in ocena hiše pred nakupom

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z Bojanom Žnidaršičem, ki nam je svetoval na kaj je treba biti pozoren pred nakupom hiše in kaj lahko storimo, če opazimo napake v gradnji.

Napake v gradnjah in ocena hiše pred nakupom

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z Bojanom Žnidaršičem, ki nam je svetoval na kaj je treba biti pozoren pred nakupom hiše in kaj lahko storimo, če opazimo napake v gradnji.

svetovanjegradnja

Svetovalnica

Napake v gradnjah in ocena hiše pred nakupom

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z Bojanom Žnidaršičem, ki nam je svetoval na kaj je treba biti pozoren pred nakupom hiše in kaj lahko storimo, če opazimo napake v gradnji.

VEČ ...|13. 4. 2021
Napake v gradnjah in ocena hiše pred nakupom

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z Bojanom Žnidaršičem, ki nam je svetoval na kaj je treba biti pozoren pred nakupom hiše in kaj lahko storimo, če opazimo napake v gradnji.

Radio Ognjišče

svetovanjegradnja

Pojdite in učite

VEČ ...|5. 7. 2020
O sadovih Pustne Sobotne iskrice v Burundiju

Slišali ste pogovor z misijonarko s. Vesno Hiti, ki nam je povedala kako napredujejo dela v centru Akamúri, ki ste mu pomagali z darovi, zbranimi v Pustni Sobotni iskrici.

O sadovih Pustne Sobotne iskrice v Burundiju

Slišali ste pogovor z misijonarko s. Vesno Hiti, ki nam je povedala kako napredujejo dela v centru Akamúri, ki ste mu pomagali z darovi, zbranimi v Pustni Sobotni iskrici.

otrocimisijonivesna hitiburundiakamuripustna sobotna iskricagradnja centra

Pojdite in učite

O sadovih Pustne Sobotne iskrice v Burundiju
Slišali ste pogovor z misijonarko s. Vesno Hiti, ki nam je povedala kako napredujejo dela v centru Akamúri, ki ste mu pomagali z darovi, zbranimi v Pustni Sobotni iskrici.
VEČ ...|5. 7. 2020
O sadovih Pustne Sobotne iskrice v Burundiju
Slišali ste pogovor z misijonarko s. Vesno Hiti, ki nam je povedala kako napredujejo dela v centru Akamúri, ki ste mu pomagali z darovi, zbranimi v Pustni Sobotni iskrici.

Jure Sešek

otrocimisijonivesna hitiburundiakamuripustna sobotna iskricagradnja centra

Svetovalnica

VEČ ...|18. 1. 2019
Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

svetovanjegradnjaekologijales

Svetovalnica

Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji
V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.
VEČ ...|18. 1. 2019
Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji
V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Tanja Dominko

svetovanjegradnjaekologijales

Svetovalnica

VEČ ...|4. 10. 2018
Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?

Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.

Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?

Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.

svetovanjesonaravna gradnjaplesen

Svetovalnica

Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?
Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.
VEČ ...|4. 10. 2018
Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?
Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.

Blaž Lesnik

svetovanjesonaravna gradnjaplesen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|8. 7. 2025
Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec

komentar

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Za življenje

VEČ ...|5. 7. 2025
Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

počitnicedopustvzgojadružinaoddihodmikduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|9. 7. 2025
ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 7. 2025
Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Via positiva

VEČ ...|10. 7. 2025
Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Nataša Ličen

pogovoršportpsihologijazdravjesvetovanjeodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 7. 2025
Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbapoletni koncerti v Taverni KoperNiko Houšaka

Komentar Družina

VEČ ...|10. 7. 2025
Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|10. 7. 2025
Spominjamo se dne 10. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče