V Gorenjskem muzeju je na ogled razstave SVETINJE IN ČREPINJE - Arheološke najdbe s Tomšičeve ulice v Kranju. Razstavo, ki bo na ogled do pomladi prihodnjega leta nam bo predstavila kustosinja dr. Veronika Pflaum.
V Gorenjskem muzeju je na ogled razstave SVETINJE IN ČREPINJE - Arheološke najdbe s Tomšičeve ulice v Kranju. Razstavo, ki bo na ogled do pomladi prihodnjega leta nam bo predstavila kustosinja dr. Veronika Pflaum.
Novinar in profesor zgodovine Tino Mamić je izdal novo knjigo Priimki, njih izvor in pomen. Po prvi tovrstni knjigi, ki je pred nas prinesla zgodbe 99 primorskih priimkov je zdaj pred nami druga knjiga, ki prinaša prav toliko priimkov iz gorenjske. Avtor je bil gost v Kulturnih utrinkih.
Novinar in profesor zgodovine Tino Mamić je izdal novo knjigo Priimki, njih izvor in pomen. Po prvi tovrstni knjigi, ki je pred nas prinesla zgodbe 99 primorskih priimkov je zdaj pred nami druga knjiga, ki prinaša prav toliko priimkov iz gorenjske. Avtor je bil gost v Kulturnih utrinkih.
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.
Najprej smo v oddajo prenesli nekaj prazničnega utripa iz visokogorja - študent Arne, ki pomaga v Triglavskem domu na Kredarici, je povedal, kako je z letošnjim obiskom. V nadaljevanju pa smo se posvetili spreminjanju navad obiskovanja gora. O uporabi javnega prevoza je tekla beseda na Orožnovi koči. Slišali ste lahko razmišljanje snovalcev takšnih praks in tudi nekaterih uporabnikov. Spregovorila je tudi gornica in športnica Deja Jakopič, ki svojega avtomobila sploh nima.
Najprej smo v oddajo prenesli nekaj prazničnega utripa iz visokogorja - študent Arne, ki pomaga v Triglavskem domu na Kredarici, je povedal, kako je z letošnjim obiskom. V nadaljevanju pa smo se posvetili spreminjanju navad obiskovanja gora. O uporabi javnega prevoza je tekla beseda na Orožnovi koči. Slišali ste lahko razmišljanje snovalcev takšnih praks in tudi nekaterih uporabnikov. Spregovorila je tudi gornica in športnica Deja Jakopič, ki svojega avtomobila sploh nima.
Od nekdaj je avgust mesec, ko se v gore odpravi največ Slovencev. Ali to res še velja tudi danes, pravzaprav ne vem. Statistika pravi, da v naše gore letno zaide 1,7 milijona obiskovalcev. Več pove komentar študenta, ki delovno preživlja poletje v planinski koči na Kredarici. Povedal mi je, da pred avgustom skorajda ni spregovoril slovenske besede, saj so bili obiskovalci tujci – od Čehov, Poljakov, Madžarov do Američanov in tako dalje.
Tako je svoje razmišljanje o slovenskih gorah danes v svojem komentarju, ki si ga lahko v celoti preberete na straneh tednika Družina, začel Blaž Lesnik.
Od nekdaj je avgust mesec, ko se v gore odpravi največ Slovencev. Ali to res še velja tudi danes, pravzaprav ne vem. Statistika pravi, da v naše gore letno zaide 1,7 milijona obiskovalcev. Več pove komentar študenta, ki delovno preživlja poletje v planinski koči na Kredarici. Povedal mi je, da pred avgustom skorajda ni spregovoril slovenske besede, saj so bili obiskovalci tujci – od Čehov, Poljakov, Madžarov do Američanov in tako dalje.
Tako je svoje razmišljanje o slovenskih gorah danes v svojem komentarju, ki si ga lahko v celoti preberete na straneh tednika Družina, začel Blaž Lesnik.
Ker je avgust tradicionalno planinski mesec, smo na kratko spregovorili o hoji v gore, še enkrat pa smo ponovili informacijo o praznovanju velikega šmarna na Kredarici, ki se začne 14. avgusta (2024).
Ker je avgust tradicionalno planinski mesec, smo na kratko spregovorili o hoji v gore, še enkrat pa smo ponovili informacijo o praznovanju velikega šmarna na Kredarici, ki se začne 14. avgusta (2024).
Gorski reševalci imajo že pred začetkom glavne planinske sezone veliko dela. V Doživetjih narave smo ponovili, kaj je potrebno dosledno upoštevati za izvedbo varne ture, kam usmerjati povečan obisk naših gora in kako ukrepati v primeru nesreče v gorah. Sogovorniki so bili izkušeni gorski reševalci in sodelavci Planinske zveze Slovenije, ki so se zbrali v Mozirski koči na Golteh.
Gorski reševalci imajo že pred začetkom glavne planinske sezone veliko dela. V Doživetjih narave smo ponovili, kaj je potrebno dosledno upoštevati za izvedbo varne ture, kam usmerjati povečan obisk naših gora in kako ukrepati v primeru nesreče v gorah. Sogovorniki so bili izkušeni gorski reševalci in sodelavci Planinske zveze Slovenije, ki so se zbrali v Mozirski koči na Golteh.
Pred vrati je počitniški čas in Slovenci tradicionalno nekaj dopustniških dni preživimo tudi v gorah. Med pandemijo se je število obiskovalcev gorskega sveta povečalo, tja so začeli zahajati tudi tisti, ki jih prej gore niso zanimale. O tem, kaj pomeni za varnost množica lepih fotografij na družbenih omrežjih, kako poskrbeti, da bo sleherni dan v gorah ostal v lepem spominu, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Pred vrati je počitniški čas in Slovenci tradicionalno nekaj dopustniških dni preživimo tudi v gorah. Med pandemijo se je število obiskovalcev gorskega sveta povečalo, tja so začeli zahajati tudi tisti, ki jih prej gore niso zanimale. O tem, kaj pomeni za varnost množica lepih fotografij na družbenih omrežjih, kako poskrbeti, da bo sleherni dan v gorah ostal v lepem spominu, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Deklica je prišla domov vsa objokana, ker je na ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...
V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.