Vstani in hodi
Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Nives Fabčič, ki se, kljub cerebralni paralizi, ne ustraši novih izzivov; z nami deli, kako je doživela duhovne vaje, ki v njej odmevajo tudi zaradi spoštljivega in sprejemajočega odnosa ostalih udeležencev. V pogovoru smo se dotaknili tudi minulega Gala koncerta Radia Ognjišče, ki ga je obiskala prvič in kot pravi, če bo Božja volja, z velikim veseljem še kdaj. Nives Fabčič kljub svoji preizkušanosti navdušuje z življenjsko voljo, optimizmom in močno vero.
Vstani in hodi
Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Nives Fabčič, ki se, kljub cerebralni paralizi, ne ustraši novih izzivov; z nami deli, kako je doživela duhovne vaje, ki v njej odmevajo tudi zaradi spoštljivega in sprejemajočega odnosa ostalih udeležencev. V pogovoru smo se dotaknili tudi minulega Gala koncerta Radia Ognjišče, ki ga je obiskala prvič in kot pravi, če bo Božja volja, z velikim veseljem še kdaj. Nives Fabčič kljub svoji preizkušanosti navdušuje z življenjsko voljo, optimizmom in močno vero.
Kolokvij
Tokrat smo obudili spomin na postne duhovne vaje Salezijanske mladine. Kako so mladi doživljali vaje in kako so se pripravljali na velikonočne praznike so nam povedali gostje sestra Majda Merzelj, Žiga Kosi in Andrej Hočevar.
Kolokvij
Tokrat smo obudili spomin na postne duhovne vaje Salezijanske mladine. Kako so mladi doživljali vaje in kako so se pripravljali na velikonočne praznike so nam povedali gostje sestra Majda Merzelj, Žiga Kosi in Andrej Hočevar.
Globine
V času bučnega decembra smo se tokrat vprašali, kaj je resnično notranje vselje, po katerem hrepenimo in ga iščemo. Ga res ali je gre zgolj za teoretično-filozofski pojem? Ali nam lahko sestop iz zunanjega blišča in decembrskega trušča pri tem iskanju pomaga? Kako se veseliti v težkih trenutkih in sivih časih? Z nami je bil tokrat jezuit p. Milan Bizant.
Globine
V času bučnega decembra smo se tokrat vprašali, kaj je resnično notranje vselje, po katerem hrepenimo in ga iščemo. Ga res ali je gre zgolj za teoretično-filozofski pojem? Ali nam lahko sestop iz zunanjega blišča in decembrskega trušča pri tem iskanju pomaga? Kako se veseliti v težkih trenutkih in sivih časih? Z nami je bil tokrat jezuit p. Milan Bizant.
Svetovalnica
Govorili smo o pomenu duhovnega poglabljanja in iskanja stika z Bogom. Poletje je pred vrati in možnosti različnih duhovnih vaj je veliko. Zakaj je dobro poskrbeti tudi za duhovni odmik? Z nami je bil jezuit p. Janez Poljanšek.
Svetovalnica
Govorili smo o pomenu duhovnega poglabljanja in iskanja stika z Bogom. Poletje je pred vrati in možnosti različnih duhovnih vaj je veliko. Zakaj je dobro poskrbeti tudi za duhovni odmik? Z nami je bil jezuit p. Janez Poljanšek.
Življenje išče pot
Človek je lačno bitje. Ustvarjeni smo tako, da moramo jesti, če hočemo živeti, zato telesni post za prenekaterega človeka ni preprosta stvar. V krščanstvu velja načelo, da telesni post, ki je pomemben steber postnega časa, odpira srce za Boga in daje moč naši volji, da se lažje odrečemo slabemu v mislih, besedah in dejanjih. S s. M. Ireno Stele smo govorili o duhovnih vajah s postenjem.
Življenje išče pot
Človek je lačno bitje. Ustvarjeni smo tako, da moramo jesti, če hočemo živeti, zato telesni post za prenekaterega človeka ni preprosta stvar. V krščanstvu velja načelo, da telesni post, ki je pomemben steber postnega časa, odpira srce za Boga in daje moč naši volji, da se lažje odrečemo slabemu v mislih, besedah in dejanjih. S s. M. Ireno Stele smo govorili o duhovnih vajah s postenjem.
Življenje išče pot
Ob izgubi otroka ne žalujeta samo starša, temveč tudi morebitni ostali sorojenci, dedki, babice, sošolci… Voditelja duhovnih vaj V Njegovem objemu, p. Tomaž Mikuš in Katarina Nzobandora iz izkušnje vesta, da glavno delo zdravljenja duše pripada Jezusu, ostali so samo sočutni spremljevalci skozi intenziven proces žalovanja.
Življenje išče pot
Ob izgubi otroka ne žalujeta samo starša, temveč tudi morebitni ostali sorojenci, dedki, babice, sošolci… Voditelja duhovnih vaj V Njegovem objemu, p. Tomaž Mikuš in Katarina Nzobandora iz izkušnje vesta, da glavno delo zdravljenja duše pripada Jezusu, ostali so samo sočutni spremljevalci skozi intenziven proces žalovanja.
Kolokvij
Salezijanska mladina tudi letos vabi dijake, študente in mlade v poklicih na postne duhovne vaje. Zvrstile se bodo v treh terminih ob koncih tedna na Bledu in Pohorju. Zakaj letošnje nosijo naslov Zakladnica spominov, ste izvedeli v tokratni oddaji.
Kolokvij
Salezijanska mladina tudi letos vabi dijake, študente in mlade v poklicih na postne duhovne vaje. Zvrstile se bodo v treh terminih ob koncih tedna na Bledu in Pohorju. Zakaj letošnje nosijo naslov Zakladnica spominov, ste izvedeli v tokratni oddaji.
Za življenje
Govorili smo zakaj je potrebno, da tudi zakonci odmerjajo nekaj svojega časa duhovnosti.
Za življenje
Govorili smo zakaj je potrebno, da tudi zakonci odmerjajo nekaj svojega časa duhovnosti.
Sol in luč
Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.
Pogovor o
V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Slovencem po svetu in domovini
100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.
Svetovalnica
Kako poskrbimo za sadna drevesa pred zimo, kdaj načrtujemo zasaditev sadnih dreves, kako pripravimo zemljo preden se lotimo zasaditve, kako je z gnojenjem in obrezovanjem? To je le nekaj namigov in vprašanj, o katerih je spregovoril strokovnjak za sadjarstvo, Matjaž Maležič. Svoja vprašanja ste lahko zastavili tudi vi.
Kulturni utrinki
V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.
Zakladi naše dediščine
Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec.