Naš gost

VEČ ...|1. 6. 2024
Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

alpinizemznanostbiologijajamarstvonaravaspominživljenje

Naš gost

Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

VEČ ...|1. 6. 2024
Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

Blaž Lesnik

alpinizemznanostbiologijajamarstvonaravaspominživljenje

Naš gost

VEČ ...|4. 6. 2022
Dr. Barbara Bajd, biologinja in pedagoginja

Naša gostja je na več fakultetah je poučevala predmete, ki so zajemali biologijo. Kot prva v našem prostoru je začela s pisanjem bioloških ključev, didaktičnim pripomočkom za lažje razumevanje in učenje. Je avtorica številnih knjig, tudi priročnikov. Rodila se je v igralsko družino, kako to, da je izbrala biologijo in ne umetnost? To in še marsikaj iz njene življenjske poti, izvemo v pogovoru.

Dr. Barbara Bajd, biologinja in pedagoginja

Naša gostja je na več fakultetah je poučevala predmete, ki so zajemali biologijo. Kot prva v našem prostoru je začela s pisanjem bioloških ključev, didaktičnim pripomočkom za lažje razumevanje in učenje. Je avtorica številnih knjig, tudi priročnikov. Rodila se je v igralsko družino, kako to, da je izbrala biologijo in ne umetnost? To in še marsikaj iz njene življenjske poti, izvemo v pogovoru.

spominživljenjebiologija

Naš gost

Dr. Barbara Bajd, biologinja in pedagoginja

Naša gostja je na več fakultetah je poučevala predmete, ki so zajemali biologijo. Kot prva v našem prostoru je začela s pisanjem bioloških ključev, didaktičnim pripomočkom za lažje razumevanje in učenje. Je avtorica številnih knjig, tudi priročnikov. Rodila se je v igralsko družino, kako to, da je izbrala biologijo in ne umetnost? To in še marsikaj iz njene življenjske poti, izvemo v pogovoru.

VEČ ...|4. 6. 2022
Dr. Barbara Bajd, biologinja in pedagoginja

Naša gostja je na več fakultetah je poučevala predmete, ki so zajemali biologijo. Kot prva v našem prostoru je začela s pisanjem bioloških ključev, didaktičnim pripomočkom za lažje razumevanje in učenje. Je avtorica številnih knjig, tudi priročnikov. Rodila se je v igralsko družino, kako to, da je izbrala biologijo in ne umetnost? To in še marsikaj iz njene življenjske poti, izvemo v pogovoru.

Nataša Ličen

spominživljenjebiologija

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|23. 7. 2024
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Tadej Sadar

odnosinaravamladi

Moja zgodba

VEČ ...|21. 7. 2024
Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Jože Bartolj

spominpolitikaMiklavž Kavčič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 7. 2024
Na taboru slovenskih otrok pripravili kratke animirane filme

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa

Na taboru slovenskih otrok pripravili kratke animirane filme

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pogovor o

VEČ ...|17. 7. 2024
Nasilje nad starostniki

Gostje dr. Tatjana Rôžič iz Študijsko-raziskovalnega centra za Družino, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sáhernik in direktor Gerontološkega društva Slovenije Amir Crnójević so nam v oddaji pomagali razumeti kdo izvaja nasilje nad starostniki in zakaj. Osvetlili so probleme nasilja v današnji družbi in kaj lahko kot posamezniki storimo, da nasilje prepoznamo ter kako ustrezno ukrepamo. 

Nasilje nad starostniki

Gostje dr. Tatjana Rôžič iz Študijsko-raziskovalnega centra za Družino, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sáhernik in direktor Gerontološkega društva Slovenije Amir Crnójević so nam v oddaji pomagali razumeti kdo izvaja nasilje nad starostniki in zakaj. Osvetlili so probleme nasilja v današnji družbi in kaj lahko kot posamezniki storimo, da nasilje prepoznamo ter kako ustrezno ukrepamo. 

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 7. 2024
Pogovor z Brankom Tomažičem

Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O  tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.

Pogovor z Brankom Tomažičem

Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O  tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.

Robert Božič

kmetijstvovizijaEUpolitikadružba

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 7. 2024
100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

Jože Bartolj

kulturaliteraturaAlojz Rebula

Spominjamo se

VEČ ...|24. 7. 2024
Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 7. 2024
Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 7. 2024
Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

s. Meta Potočnik

vročinavožnjanatikači