Pogovor o

VEČ ...|24. 5. 2023
Vojna v Ukrajini v luči odnosov velesil

V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.

Vojna v Ukrajini v luči odnosov velesil

V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.

politikaživljenjeUkrajinavojna

Pogovor o

Vojna v Ukrajini v luči odnosov velesil

V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.

VEČ ...|24. 5. 2023
Vojna v Ukrajini v luči odnosov velesil

V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.

Andrej Šinko

politikaživljenjeUkrajinavojna

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 5. 2023
Aleš Maver: Ruska agresija na Ukrajino

V oddaji je bil naš gost politični analitik dr. Aleš Maver. Prosili smo ga za komentar zadnjega dogajanja povezanega z rusko agresijo na Ukrajino in odzivov, ki smo jim priče v Evropi in po svetu. Komentirali pa smo tudi nekatera domača dogajanja.

Aleš Maver: Ruska agresija na Ukrajino

V oddaji je bil naš gost politični analitik dr. Aleš Maver. Prosili smo ga za komentar zadnjega dogajanja povezanega z rusko agresijo na Ukrajino in odzivov, ki smo jim priče v Evropi in po svetu. Komentirali pa smo tudi nekatera domača dogajanja.

politikaUkrajina

Spoznanje več, predsodek manj

Aleš Maver: Ruska agresija na Ukrajino

V oddaji je bil naš gost politični analitik dr. Aleš Maver. Prosili smo ga za komentar zadnjega dogajanja povezanega z rusko agresijo na Ukrajino in odzivov, ki smo jim priče v Evropi in po svetu. Komentirali pa smo tudi nekatera domača dogajanja.

VEČ ...|8. 5. 2023
Aleš Maver: Ruska agresija na Ukrajino

V oddaji je bil naš gost politični analitik dr. Aleš Maver. Prosili smo ga za komentar zadnjega dogajanja povezanega z rusko agresijo na Ukrajino in odzivov, ki smo jim priče v Evropi in po svetu. Komentirali pa smo tudi nekatera domača dogajanja.

Robert Božič

politikaUkrajina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Alen Salihović

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 2. 2023
Ivan Skalivskyi: V tem letu lahko smo videli ves pogum in vero, pa tudi moč ukrajinskega naroda!

Z grkokatoliškim duhovnikom iz Metlike Ivan Skalivskyi, ki je bil rojen v Ukrajini se je pogovarjal Alen Salihović.

Ivan Skalivskyi: V tem letu lahko smo videli ves pogum in vero, pa tudi moč ukrajinskega naroda!

Z grkokatoliškim duhovnikom iz Metlike Ivan Skalivskyi, ki je bil rojen v Ukrajini se je pogovarjal Alen Salihović.

infoUkrajina

Informativni prispevki

Ivan Skalivskyi: V tem letu lahko smo videli ves pogum in vero, pa tudi moč ukrajinskega naroda!

Z grkokatoliškim duhovnikom iz Metlike Ivan Skalivskyi, ki je bil rojen v Ukrajini se je pogovarjal Alen Salihović.

VEČ ...|25. 2. 2023
Ivan Skalivskyi: V tem letu lahko smo videli ves pogum in vero, pa tudi moč ukrajinskega naroda!

Z grkokatoliškim duhovnikom iz Metlike Ivan Skalivskyi, ki je bil rojen v Ukrajini se je pogovarjal Alen Salihović.

Radio Ognjišče

infoUkrajina

Komentar tedna

VEČ ...|24. 2. 2023
Božo Rustja: Poklek v Varšavi, v Dražgošah, na Golem otoku ali v Rogu?

Pisati komentar na 24. februar pomeni podobno kot pisati komentar za 1. september. Na ta dan so nacisti, povezani prek pakta s sovjeti, napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. 24. februarja pa so nasledniki sovjetov napadli Ukrajino. A slednja vojna še traja in njene posledice čutimo mi, še veliko bolj in na tragičen način pa jih čuti krvaveči ukrajinski narod.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Poklek v Varšavi, v Dražgošah, na Golem otoku ali v Rogu?

Pisati komentar na 24. februar pomeni podobno kot pisati komentar za 1. september. Na ta dan so nacisti, povezani prek pakta s sovjeti, napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. 24. februarja pa so nasledniki sovjetov napadli Ukrajino. A slednja vojna še traja in njene posledice čutimo mi, še veliko bolj in na tragičen način pa jih čuti krvaveči ukrajinski narod.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

komentardružbaodnosipolitikaspominUkrajina

Komentar tedna

Božo Rustja: Poklek v Varšavi, v Dražgošah, na Golem otoku ali v Rogu?

Pisati komentar na 24. februar pomeni podobno kot pisati komentar za 1. september. Na ta dan so nacisti, povezani prek pakta s sovjeti, napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. 24. februarja pa so nasledniki sovjetov napadli Ukrajino. A slednja vojna še traja in njene posledice čutimo mi, še veliko bolj in na tragičen način pa jih čuti krvaveči ukrajinski narod.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

VEČ ...|24. 2. 2023
Božo Rustja: Poklek v Varšavi, v Dražgošah, na Golem otoku ali v Rogu?

Pisati komentar na 24. februar pomeni podobno kot pisati komentar za 1. september. Na ta dan so nacisti, povezani prek pakta s sovjeti, napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. 24. februarja pa so nasledniki sovjetov napadli Ukrajino. A slednja vojna še traja in njene posledice čutimo mi, še veliko bolj in na tragičen način pa jih čuti krvaveči ukrajinski narod.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbaodnosipolitikaspominUkrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 2. 2023
Pogovor z veleposlanikom Tomažem Mencinom ob 1. obletnici ruskega napada na Ukrajino

Buča, Irpinj, Borodjanka, Mariupol ... so le nekatera imena mest, ki leto dni po ruski agresiji na Ukrajino, prebujajo strah in spomin na grozote vojne. Včeraj in danes zjutraj so se skoraj po vsej državi oglasile sirene za zračne napade. Pred jutrišnjo obletnico napadov napetost narašča in v Kijevu se s strahom pripravljajo na ruske poteze ob simbolnem datumu, ki odmeva tudi v Sloveniji.

Pogovor z veleposlanikom Tomažem Mencinom ob 1. obletnici ruskega napada na Ukrajino

Buča, Irpinj, Borodjanka, Mariupol ... so le nekatera imena mest, ki leto dni po ruski agresiji na Ukrajino, prebujajo strah in spomin na grozote vojne. Včeraj in danes zjutraj so se skoraj po vsej državi oglasile sirene za zračne napade. Pred jutrišnjo obletnico napadov napetost narašča in v Kijevu se s strahom pripravljajo na ruske poteze ob simbolnem datumu, ki odmeva tudi v Sloveniji.

infomozaikukrajinatomaz mencinveleposlanik

Informativni prispevki

Pogovor z veleposlanikom Tomažem Mencinom ob 1. obletnici ruskega napada na Ukrajino

Buča, Irpinj, Borodjanka, Mariupol ... so le nekatera imena mest, ki leto dni po ruski agresiji na Ukrajino, prebujajo strah in spomin na grozote vojne. Včeraj in danes zjutraj so se skoraj po vsej državi oglasile sirene za zračne napade. Pred jutrišnjo obletnico napadov napetost narašča in v Kijevu se s strahom pripravljajo na ruske poteze ob simbolnem datumu, ki odmeva tudi v Sloveniji.

VEČ ...|23. 2. 2023
Pogovor z veleposlanikom Tomažem Mencinom ob 1. obletnici ruskega napada na Ukrajino

Buča, Irpinj, Borodjanka, Mariupol ... so le nekatera imena mest, ki leto dni po ruski agresiji na Ukrajino, prebujajo strah in spomin na grozote vojne. Včeraj in danes zjutraj so se skoraj po vsej državi oglasile sirene za zračne napade. Pred jutrišnjo obletnico napadov napetost narašča in v Kijevu se s strahom pripravljajo na ruske poteze ob simbolnem datumu, ki odmeva tudi v Sloveniji.

Radio Ognjišče

infomozaikukrajinatomaz mencinveleposlanik

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|19. 2. 2023
O prvem letu vojne v Ukrajini

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z s sodelavko Ukrajinske Karitas Miro Milavec. Spregovorila je o tem, kako Ukrajinci doživljajo leto dni ruske agresije. V drugem delu oddaje je sledilo še pričevanje ameriškega duhovnika, ki je trpljenje ob boju z rakom daroval za žrtve spolnih zlorab, nato pa po romanju v Lurd čudežno ozdravel.

O prvem letu vojne v Ukrajini

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z s sodelavko Ukrajinske Karitas Miro Milavec. Spregovorila je o tem, kako Ukrajinci doživljajo leto dni ruske agresije. V drugem delu oddaje je sledilo še pričevanje ameriškega duhovnika, ki je trpljenje ob boju z rakom daroval za žrtve spolnih zlorab, nato pa po romanju v Lurd čudežno ozdravel.

cerkevinfoduhovnostUkrajina

Iz življenja vesoljne Cerkve

O prvem letu vojne v Ukrajini

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z s sodelavko Ukrajinske Karitas Miro Milavec. Spregovorila je o tem, kako Ukrajinci doživljajo leto dni ruske agresije. V drugem delu oddaje je sledilo še pričevanje ameriškega duhovnika, ki je trpljenje ob boju z rakom daroval za žrtve spolnih zlorab, nato pa po romanju v Lurd čudežno ozdravel.

VEČ ...|19. 2. 2023
O prvem letu vojne v Ukrajini

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z s sodelavko Ukrajinske Karitas Miro Milavec. Spregovorila je o tem, kako Ukrajinci doživljajo leto dni ruske agresije. V drugem delu oddaje je sledilo še pričevanje ameriškega duhovnika, ki je trpljenje ob boju z rakom daroval za žrtve spolnih zlorab, nato pa po romanju v Lurd čudežno ozdravel.

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnostUkrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Informativni prispevki

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|2. 6. 2023
Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijateleskopastrofotografijameglica KlaraopazovanjeSonceaktivnostsupernova

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ...|3. 6. 2023
Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Maja Morela

spominživljenje

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|31. 5. 2023
Mesto na gori

V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.

Mesto na gori

V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 6. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. junij 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. junij 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|3. 6. 2023
Duhovni večer

Slišali ste odlomke Božje besede, ki jih je Cerkev izbrala za praznik Svete Trojice. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Po prvih prazničnih večernicah je bila molitev rožnega venca, s katerim smo molili po namenu svetega očeta za junij: ZA ODPRAVO MUČENJA. Molimo, da bi si mednarodna skupnost konkretno prizadevala za odpravo mučenja in zagotavljala podporo žrtvam in njihovim družinskim članom. Smo v mesecu juniju, ki je posvečen pobožnosti Jezusovega Srca. Zato smo na čast Jezusovemu Srcu zapeli litanije. 

Duhovni večer

Slišali ste odlomke Božje besede, ki jih je Cerkev izbrala za praznik Svete Trojice. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Po prvih prazničnih večernicah je bila molitev rožnega venca, s katerim smo molili po namenu svetega očeta za junij: ZA ODPRAVO MUČENJA. Molimo, da bi si mednarodna skupnost konkretno prizadevala za odpravo mučenja in zagotavljala podporo žrtvam in njihovim družinskim članom. Smo v mesecu juniju, ki je posvečen pobožnosti Jezusovega Srca. Zato smo na čast Jezusovemu Srcu zapeli litanije. 

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 6. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|3. 6. 2023
Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Maja Morela

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|3. 6. 2023
Ali je uspeh ob koncu šolskega leta vse?

Tokratni pogovor s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo začeli z aktualno temo: kako ustvarjati podporno okolje ob stresnem obdobju zaključevanja ocen? Kakšno vlogo imajo starši pri spodbujanju zdrave samozavesti in motivacije svojih otrok? Kako se spopasti tako s svojimi kot otrokovimi visokimi pričakovanji glede šolskih uspehov? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Ali je uspeh ob koncu šolskega leta vse?

Tokratni pogovor s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo začeli z aktualno temo: kako ustvarjati podporno okolje ob stresnem obdobju zaključevanja ocen? Kakšno vlogo imajo starši pri spodbujanju zdrave samozavesti in motivacije svojih otrok? Kako se spopasti tako s svojimi kot otrokovimi visokimi pričakovanji glede šolskih uspehov? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Blaž Lesnik

odnosišolavzgojašolski uspehzaključek šolskega letaduhovnost