V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

Gost je bil direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić. V pogovoru smo predstavili delovanje in pomen te inštitucije, ki je pred kratkim pripravila tudi dan odprtih vrat. Vprašali smo kateri so trenutno njihovi pomembnejši projekti in omenili monografijo o celicah UDBE na Beethovnovi v Ljubljani, ki jih Študijski center upravlja. Poudarili smo tudi odlično sodelovanje pri projektih oddaje Moja zgodba, kjer iščemo, evidentiramo in objavljamo pričevanja ustne zgodovine. Začetek ob 20.h!

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.