Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 2. 2024
Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

komentarpolitikadružbaspolna vzgojaspolnostRTV

Komentar Domovina.je

Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

VEČ ...|26. 2. 2024
Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

Dr. Gabriel Kavčič

komentarpolitikadružbaspolna vzgojaspolnostRTV

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 8. 2023
Urbaniji svetniki RTV Slovenija preprečili odgovoriti na očitke pred razrešitvijo

Svet Radiotelevizije Slovenija je včeraj popoldne podal soglasje upravi RTV Slovenija k razrešitvi Uroša Urbanije z mesta vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenije. Predsednik sveta Goran Forbicij mu pred tem ni dovolil, da bi pojasnil svoje stališče do obtožb zaradi katerih je bil razrešen. Po koncu seje je Urbanija pričakoval sklep o razrešitvi in odpoved, a je ostal praznih rok. Svetniki RTV Slovenija so včeraj po razrešitvi Urbanije soglašali s predlogom uprave za imenovanje Andraža Pöschla za novega vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenija. Obe odločitvi je svet RTVS sprejel soglasno.

Urbanija je v pogovoru za naš radio dejal, da ga preseneča, da se pred razrešitvijo ni mogel zagovarjati in odgovoriti na očitke. Prisluhnite pogovoru.

Urbaniji svetniki RTV Slovenija preprečili odgovoriti na očitke pred razrešitvijo

Svet Radiotelevizije Slovenija je včeraj popoldne podal soglasje upravi RTV Slovenija k razrešitvi Uroša Urbanije z mesta vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenije. Predsednik sveta Goran Forbicij mu pred tem ni dovolil, da bi pojasnil svoje stališče do obtožb zaradi katerih je bil razrešen. Po koncu seje je Urbanija pričakoval sklep o razrešitvi in odpoved, a je ostal praznih rok. Svetniki RTV Slovenija so včeraj po razrešitvi Urbanije soglašali s predlogom uprave za imenovanje Andraža Pöschla za novega vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenija. Obe odločitvi je svet RTVS sprejel soglasno.

Urbanija je v pogovoru za naš radio dejal, da ga preseneča, da se pred razrešitvijo ni mogel zagovarjati in odgovoriti na očitke. Prisluhnite pogovoru.

infopolitikaubranija urošrtvskomentarpogovor

Informativni prispevki

Urbaniji svetniki RTV Slovenija preprečili odgovoriti na očitke pred razrešitvijo

Svet Radiotelevizije Slovenija je včeraj popoldne podal soglasje upravi RTV Slovenija k razrešitvi Uroša Urbanije z mesta vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenije. Predsednik sveta Goran Forbicij mu pred tem ni dovolil, da bi pojasnil svoje stališče do obtožb zaradi katerih je bil razrešen. Po koncu seje je Urbanija pričakoval sklep o razrešitvi in odpoved, a je ostal praznih rok. Svetniki RTV Slovenija so včeraj po razrešitvi Urbanije soglašali s predlogom uprave za imenovanje Andraža Pöschla za novega vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenija. Obe odločitvi je svet RTVS sprejel soglasno.

Urbanija je v pogovoru za naš radio dejal, da ga preseneča, da se pred razrešitvijo ni mogel zagovarjati in odgovoriti na očitke. Prisluhnite pogovoru.

VEČ ...|25. 8. 2023
Urbaniji svetniki RTV Slovenija preprečili odgovoriti na očitke pred razrešitvijo

Svet Radiotelevizije Slovenija je včeraj popoldne podal soglasje upravi RTV Slovenija k razrešitvi Uroša Urbanije z mesta vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenije. Predsednik sveta Goran Forbicij mu pred tem ni dovolil, da bi pojasnil svoje stališče do obtožb zaradi katerih je bil razrešen. Po koncu seje je Urbanija pričakoval sklep o razrešitvi in odpoved, a je ostal praznih rok. Svetniki RTV Slovenija so včeraj po razrešitvi Urbanije soglašali s predlogom uprave za imenovanje Andraža Pöschla za novega vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenija. Obe odločitvi je svet RTVS sprejel soglasno.

Urbanija je v pogovoru za naš radio dejal, da ga preseneča, da se pred razrešitvijo ni mogel zagovarjati in odgovoriti na očitke. Prisluhnite pogovoru.

Alen Salihović

infopolitikaubranija urošrtvskomentarpogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 8. 2023
Dr. Gregorčič in Videtič o neurju, politični jeseni, iskanju zdravstvenega ministra in novi upravi RTV

V oddajo Spoznanje več, predsodek manj smo povabili politična komentatorja dr. Petra Gregorčiča in Mirana Videtiča. Zanimal nas je njun pogled na soočenje politike z največjo naravno katastrofo v samostojni Sloveniji, kako se je odrezala. Prav tako nismo mogli mimo vprašanja podpore političnim strankam, iskanju novega zdravstvenega ministra, vlogi, ki bi jo morala imeti pri tem predsednica države in tudi o tem, kaj prinaša strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi nove uprave RTV Slovenija in njenih prvih potez.

Dr. Gregorčič in Videtič o neurju, politični jeseni, iskanju zdravstvenega ministra in novi upravi RTV

V oddajo Spoznanje več, predsodek manj smo povabili politična komentatorja dr. Petra Gregorčiča in Mirana Videtiča. Zanimal nas je njun pogled na soočenje politike z največjo naravno katastrofo v samostojni Sloveniji, kako se je odrezala. Prav tako nismo mogli mimo vprašanja podpore političnim strankam, iskanju novega zdravstvenega ministra, vlogi, ki bi jo morala imeti pri tem predsednica države in tudi o tem, kaj prinaša strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi nove uprave RTV Slovenija in njenih prvih potez.

Značke: svpmpogovorkomentarpolitikamiran videtičpeter gregorčičrtvneurjeodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Gregorčič in Videtič o neurju, politični jeseni, iskanju zdravstvenega ministra in novi upravi RTV

V oddajo Spoznanje več, predsodek manj smo povabili politična komentatorja dr. Petra Gregorčiča in Mirana Videtiča. Zanimal nas je njun pogled na soočenje politike z največjo naravno katastrofo v samostojni Sloveniji, kako se je odrezala. Prav tako nismo mogli mimo vprašanja podpore političnim strankam, iskanju novega zdravstvenega ministra, vlogi, ki bi jo morala imeti pri tem predsednica države in tudi o tem, kaj prinaša strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi nove uprave RTV Slovenija in njenih prvih potez.

VEČ ...|21. 8. 2023
Dr. Gregorčič in Videtič o neurju, politični jeseni, iskanju zdravstvenega ministra in novi upravi RTV

V oddajo Spoznanje več, predsodek manj smo povabili politična komentatorja dr. Petra Gregorčiča in Mirana Videtiča. Zanimal nas je njun pogled na soočenje politike z največjo naravno katastrofo v samostojni Sloveniji, kako se je odrezala. Prav tako nismo mogli mimo vprašanja podpore političnim strankam, iskanju novega zdravstvenega ministra, vlogi, ki bi jo morala imeti pri tem predsednica države in tudi o tem, kaj prinaša strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi nove uprave RTV Slovenija in njenih prvih potez.

Alen Salihović

Značke: svpmpogovorkomentarpolitikamiran videtičpeter gregorčičrtvneurjeodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 6. 2023
Zakaj je novi programski svet RTVS lahko strel v koleno?

Potem, ko se je v ponedeljek na ustavitvi seji sestal novi svet Radiotelevizije Slovenija je na mestu vprašanje, kako nepolitičen je. Za predsednika sveta so namreč izvolili Gorana Forbícija, ki je tudi direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije. Po besedah političnega komentatorja Mirana Videtiča je to strel v koleno.

»Menim, da bo tudi politika kaj hitro ugotovila, predvsem ta politika, ki tako poceni daje koncesije tem nevladnimkom, da je bil to strel v koleno ali pa celo v lastne prsi. Tako, da verjamem, da se bo kaj hitro ugotovilo, da je državni zbor tisti, kjer naj se odloča o takih imenovanjih, ne pa temne sobane nevladnih organizacij,« je dejal Videtič.

Zakaj je novi programski svet RTVS lahko strel v koleno?

Potem, ko se je v ponedeljek na ustavitvi seji sestal novi svet Radiotelevizije Slovenija je na mestu vprašanje, kako nepolitičen je. Za predsednika sveta so namreč izvolili Gorana Forbícija, ki je tudi direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije. Po besedah političnega komentatorja Mirana Videtiča je to strel v koleno.

»Menim, da bo tudi politika kaj hitro ugotovila, predvsem ta politika, ki tako poceni daje koncesije tem nevladnimkom, da je bil to strel v koleno ali pa celo v lastne prsi. Tako, da verjamem, da se bo kaj hitro ugotovilo, da je državni zbor tisti, kjer naj se odloča o takih imenovanjih, ne pa temne sobane nevladnih organizacij,« je dejal Videtič.

infortvslokomentarpolitikamiranvidetič

Informativni prispevki

Zakaj je novi programski svet RTVS lahko strel v koleno?

Potem, ko se je v ponedeljek na ustavitvi seji sestal novi svet Radiotelevizije Slovenija je na mestu vprašanje, kako nepolitičen je. Za predsednika sveta so namreč izvolili Gorana Forbícija, ki je tudi direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije. Po besedah političnega komentatorja Mirana Videtiča je to strel v koleno.

»Menim, da bo tudi politika kaj hitro ugotovila, predvsem ta politika, ki tako poceni daje koncesije tem nevladnimkom, da je bil to strel v koleno ali pa celo v lastne prsi. Tako, da verjamem, da se bo kaj hitro ugotovilo, da je državni zbor tisti, kjer naj se odloča o takih imenovanjih, ne pa temne sobane nevladnih organizacij,« je dejal Videtič.

VEČ ...|8. 6. 2023
Zakaj je novi programski svet RTVS lahko strel v koleno?

Potem, ko se je v ponedeljek na ustavitvi seji sestal novi svet Radiotelevizije Slovenija je na mestu vprašanje, kako nepolitičen je. Za predsednika sveta so namreč izvolili Gorana Forbícija, ki je tudi direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije. Po besedah političnega komentatorja Mirana Videtiča je to strel v koleno.

»Menim, da bo tudi politika kaj hitro ugotovila, predvsem ta politika, ki tako poceni daje koncesije tem nevladnimkom, da je bil to strel v koleno ali pa celo v lastne prsi. Tako, da verjamem, da se bo kaj hitro ugotovilo, da je državni zbor tisti, kjer naj se odloča o takih imenovanjih, ne pa temne sobane nevladnih organizacij,« je dejal Videtič.

Alen Salihović

infortvslokomentarpolitikamiranvidetič

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 2. 2023
Janez Juhant: Dobljena prva bitka, a vojna bo še trajala

Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.

Janez Juhant: Dobljena prva bitka, a vojna bo še trajala

Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.

komentarustavaRTV

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Dobljena prva bitka, a vojna bo še trajala

Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.

VEČ ...|22. 2. 2023
Janez Juhant: Dobljena prva bitka, a vojna bo še trajala

Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.

Janez Juhant

komentarustavaRTV

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 2. 2023
Dr. Ivan Štuhec pozdravil zadržanje izvajanja dela zakona o RTVS

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili člana programskega sveta RTV Slovenija, moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Komentiral je odločitev ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave.

Dr. Ivan Štuhec pozdravil zadržanje izvajanja dela zakona o RTVS

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili člana programskega sveta RTV Slovenija, moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Komentiral je odločitev ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave.

svpmpogovorpolitikartvkomentarivan štuhecustavno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ivan Štuhec pozdravil zadržanje izvajanja dela zakona o RTVS

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili člana programskega sveta RTV Slovenija, moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Komentiral je odločitev ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave.

VEČ ...|20. 2. 2023
Dr. Ivan Štuhec pozdravil zadržanje izvajanja dela zakona o RTVS

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili člana programskega sveta RTV Slovenija, moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Komentiral je odločitev ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave.

Alen Salihović

svpmpogovorpolitikartvkomentarivan štuhecustavno sodišče

Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 5. 2022
Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

komentarvolitvevladacivilna družbaRTVsvoboda medijev

Komentar Časnik.si

Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

VEČ ...|4. 5. 2022
Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

Andrej Grebenc

komentarvolitvevladacivilna družbaRTVsvoboda medijev

Naš pogled

VEČ ...|29. 3. 2022
Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentarjavenRTVRTVSloljudstvosvobodapluralnost

Naš pogled

Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|29. 3. 2022
Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarjavenRTVRTVSloljudstvosvobodapluralnost

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval

Duhovna misel

VEČ ...|26. 7. 2024
Cerkev v vsaki hiši

V Egiptu je muslimanski vladar kalif Al Hakim ukazal ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Cerkev v vsaki hiši

V Egiptu je muslimanski vladar kalif Al Hakim ukazal ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Sol in luč

VEČ ...|23. 7. 2024
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Tadej Sadar

odnosinaravamladi

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2024
Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Nataša Ličen

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Ritem srca

VEČ ...|26. 7. 2024
CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgospelnovosti

Petkov večer

VEČ ...|26. 7. 2024
Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Marjan Bunič

družbahumoreskaKarel Gržan

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval