Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 2

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.

Janša za Radio Ognjišče: Zaradi številnih odličnih slovenskih podjetji se za prihodnost Slovenije ne bojim

Pred 34. obletnico stranke smo gostili poslanca in predsednika SDS Janeza Janšo. Spregovoril je o aktualnih političnih zadevah, nismo mogli mimo delovanja oziroma nedelovanja vlade, vojne v Ukrajini, odgovarjal pa je tudi na vprašanja poslušalcev.

Uvodoma je Janša dejal, da se zaradi številnih odličnih slovenskih podjetji za prihodnost Slovenije ne bojim, žalosti pa ga, da upravljavci države njihov razvoj zavirajo. Pri tem je omenil izničenje protikoronskih zakonov, ki so med drugim prispevali tudi k debirokratizaciji Slovenije ter k spremembi davčne zakonodaje. »Kar vlada počne s slovenskimi upokojenci, je škandal. Tisti, ki so finančno pomoč najbolj potrebovali, niso dobili nič. Ni čudno, da so upokojenci prišli v Ljubljano protestirat. Spoznali so, da jih je vlada peljala žejne čez vodo,« je povedal prvak SDS.

Kritičen je bil do predstavitve programa novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Presenetile so na besede, da je prejšnja vlada streljala na protestnike, kar ni res. »Boštjan Poklukar ne bo minister za notranje zadeve, ampak bo tam lutka. Minister bo Damir Črnčec.«

Pri vse večjem priseljevanju tujcev v Slovenijo pa je opozoril, da Slovenije brez Slovencev ni. »Če pogledamo demografijo, vidimo, da imamo zelo negativne trende. In prvi ukrep te vlade je bila ukinitev urada za demografijo in preoblikovanje v urad za migrante. Gre za signale, ki bi nas morali streznit,« je dejal.

O vlogi opozicije pa je dodal, da ta številčno niti ni tako šibka. »Problem je, da kar se dogaja v državnem zboru, osrednji mediji izpostavljajo selektivno in do ljudi ne pride. NSi je v začetku mandata malo zatavala, a mislim, da se bo tudi to uredilo, do konca mandata bo vse dobro.«

Pred 34. obletnico SDS pa je dejal, da majo v »SDS po tem supervolilnem letu dokaj jasno sliko. V državnem zboru imamo dva mandata več, v državnem svetu en mandat več, na lokalnih volitvah smo bili občutno prvi, ko govorimo o občinskih in mestnih svetih. Smo resna politična sila, naša konkurenca pa je gibanje, ki vedno nekaj giba«.

Jožef Pavlič: Kdo naj sploh vlada v tej »ljubi Sloveniji?«

Komentator poudarja optimizem pri nastopu nove vlade in spodbuja, da tudi sami naredimo vse, kar je v naši moči za dobro Slovenije. Želi vse dobro vsem, ki jo vodijo in bodo imeli pri tem odločilno besedo. Tudi v svetopisemskem pomenu: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. Posodobljeno: Dajte Robertu Golobu, kar potrebuje država, Boga pa prosite za blagoslov naše prelepe domovine. In bodimo hvaležni za to, kar je zanjo naredil Janša s svojimi ljudmi ter bo Golob s svojimi. Če že ne pomagamo pri tem, vsaj ne delajmo zgage, zapiše komentator, saj si toliko zaupanja naši politiki že zaslužijo. Da bodo laže in bolje opravljali svoje odgovorno delo.

Andrej Muren: Če imamo vsaj malo pameti, bomo Janševi vladi vladni koaliciji podelili vsaj še en polni mandat

Komentator v komentarju poudarja dosežke Janševe vlade: od gospodarske rasti in zmanjšane brezposelnosti do dosežkov na socialnem in zdravstvenem področju in spodbuja, da ji podelimo še en mandat. Obenem svari pred levičarji, ki napovedujejo, da bodo ob morebitnem prevzemu oblasti takoj odpravili vse izvedene ukrepe sedanje vlade in celo grozijo z odvzemom zasebnega premoženja. Svari pred »novim« obrazom, ki ga tokrat predstavlja Robert Golob in ki se vedno pojavi tik pred volitvami. Ugotavlja, da je upanje, da se bodo naši levičarji civilizirali in normalizirali, prazno in da je treba močno zmagati na volitvah, da bo možno sestaviti vlado brez levih strank.

Minister Matej Tonin in poslanka Monika Gregorčič zaskrbljena zaradi razmer v Ukrajini, ki bi lahko povzročile množice b

Razmere v Ukrajini zelo skrbijo tudi slovenske politike. Že jutri se na delovni obisk v to državo odpravlja predsednik vlade Janez Janša. Srečal se bo s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen obiska je izkazati podporo Slovenije evropski in evroatlantski perspektivi Ukrajine ter potrditi zavezanost naše države politiki ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v sklopu njenih mednarodno priznanih meja. Slovenija bo ob robu obiska dostavila tudi materialno pomoč Ukrajini. O tem, kaj lahko obisk doprinese in tudi, kako na dogajanje gledajo v državnem zboru se je Alen Salihović pogovarjal z obrambnim ministrom in predsednikom NSi Matejem Toninom ter predsednico državnozborskega odbora za zunanjo politiko in poslanko stranke Konkretno Moniko Gregorčič.

Franci Feltrin: Stranke koalicije KUL se učijo od avtorjev Dolomitske izjave

Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.

Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.