Informativni prispevki
Dr. Jelena Juvan je v odzivu na izjave izraelske veleposlanice v Sloveniji poudarila, da so bili njeni odgovori povsem pričakovani in skladni z uradno politiko Izraela. »Kot veleposlanica države mora zagovarjati politiko, ki jo vodi njena država,« je dejala in dodala, da v izjavah ni bilo niti »kančka kesanja« ali dvoma o pravilnosti izraelskih vojaških operacij v Gazi.
Po njenem mnenju hitro pomiritev razmer ni realna: »Ni nobenega dvoma, da je Hamas teroristična organizacija in da je Izrael sprva odgovoril na napad 7. oktobra, vendar so nadaljnja dejanja že zdavnaj presegla pravico do omejenega odgovora in samoobrambe.« Ključno oviro za spremembe vidi v »brezpogojni podpori Združenih držav Amerike«.
Izjave veleposlanice Juvanova vidi kot zanikanje izraelskega početja v Gazi ter vztrajanje na stališčih o pravici do samoobrambe in vrnitvi talcev, ob hkratnem ignoriranju »grozot, velikega števila mrtvih, ranjenih in uničenja«.
Tudi vse pogostejše mednarodno priznanje Palestine po njenem mnenju ne bo bistveno vplivalo na izraelsko politiko: »Gre predvsem za simbolno dejanje in moralno podporo trpečemu ljudstvu, ki pa Izraela ne bo omajalo v odločenosti, da nadaljuje do konca.«
Ob tem je opozorila na tragične razsežnosti vojne: »V Gazi je bilo ubitih približno 200 novinarjev, poleg več sto tisoč civilistov. Ne gre le za pobijanje civilistov, temveč tudi za načrtno pobijanje zdravstvenih delavcev in novinarjev, ki bi lahko svetu pokazali drugo plat zgodbe.« Juvanova zato izraelska vojaška dejanja, usmerjena proti civilistom, označuje kot nesprejemljiva.
Informativni prispevki
Dr. Jelena Juvan je v odzivu na izjave izraelske veleposlanice v Sloveniji poudarila, da so bili njeni odgovori povsem pričakovani in skladni z uradno politiko Izraela. »Kot veleposlanica države mora zagovarjati politiko, ki jo vodi njena država,« je dejala in dodala, da v izjavah ni bilo niti »kančka kesanja« ali dvoma o pravilnosti izraelskih vojaških operacij v Gazi.
Po njenem mnenju hitro pomiritev razmer ni realna: »Ni nobenega dvoma, da je Hamas teroristična organizacija in da je Izrael sprva odgovoril na napad 7. oktobra, vendar so nadaljnja dejanja že zdavnaj presegla pravico do omejenega odgovora in samoobrambe.« Ključno oviro za spremembe vidi v »brezpogojni podpori Združenih držav Amerike«.
Izjave veleposlanice Juvanova vidi kot zanikanje izraelskega početja v Gazi ter vztrajanje na stališčih o pravici do samoobrambe in vrnitvi talcev, ob hkratnem ignoriranju »grozot, velikega števila mrtvih, ranjenih in uničenja«.
Tudi vse pogostejše mednarodno priznanje Palestine po njenem mnenju ne bo bistveno vplivalo na izraelsko politiko: »Gre predvsem za simbolno dejanje in moralno podporo trpečemu ljudstvu, ki pa Izraela ne bo omajalo v odločenosti, da nadaljuje do konca.«
Ob tem je opozorila na tragične razsežnosti vojne: »V Gazi je bilo ubitih približno 200 novinarjev, poleg več sto tisoč civilistov. Ne gre le za pobijanje civilistov, temveč tudi za načrtno pobijanje zdravstvenih delavcev in novinarjev, ki bi lahko svetu pokazali drugo plat zgodbe.« Juvanova zato izraelska vojaška dejanja, usmerjena proti civilistom, označuje kot nesprejemljiva.
Informativni prispevki
Izraelska veleposlanica v Sloveniji Ruth Kohen-Dar je v pogovoru za radio poudarila, da je Izrael v vojno z Hamasom potisnila teroristična organizacija sama: »Hamas je brutalna, morilska organizacija, ki temelji na antisemitizmu in katere cilj ni le uničenje Izraela, temveč tudi širši napad na Zahod.«
Ob tem je opozorila, da je 7. oktober za izraelsko družbo globoko travmatičen dogodek: »Ko nekdo reče, da te bo ubil, to tudi stori. Hamas je jasno povedal, da bo napadel znova in znova, dokler ne uniči Izraela.«
Kritična je bila do potez držav, ki priznavajo Palestino, med njimi tudi Slovenije: »Presenečena nisem, sem pa zelo razočarana. Priznanje palestinske države ne pomaga Palestincem, temveč pomeni nagrado za Hamas za njihove grozote.« Po njenem je trenutno ključna stabilizacija razmer, saj v Gazi vlada Hamas, na Zahodnem bregu pa Palestinska oblast, ki že 19 let ni izvedla volitev.
Očitke slovenske vlade, ki je uvedla embargo na trgovino z orožjem in gospodarske sankcije proti Izraelu, je zavrnila: »Takšni ukrepi Hamas nagrajujejo, ne pa pomagajo Palestincem.« Dodala je, da Izrael omogoča vstop humanitarne pomoči v Gazo, a jo Hamas pogosto zlorabi: »Na začetku jo je pokradel in prodajal ljudem po oderuških cenah.«
Kohen-Dar je izpostavila tudi medijsko vojno proti Izraelu: »Gre za organizirane, finančno podprte kampanje, ki ustvarjajo lažno resničnost. Negativna čustva se širijo hitreje, kar izkoriščajo tudi državni akterji.«
Glede prihodnosti je poudarila, da je prvi cilj Izraela rešitev še približno 50 talcev v Gazi: »Najpomembnejše pa je, da Hamas preneha delovati kot oblast v Gazi, saj ne ogroža le Izraela, temveč tudi Palestince, ki tam živijo.«
Informativni prispevki
Izraelska veleposlanica v Sloveniji Ruth Kohen-Dar je v pogovoru za radio poudarila, da je Izrael v vojno z Hamasom potisnila teroristična organizacija sama: »Hamas je brutalna, morilska organizacija, ki temelji na antisemitizmu in katere cilj ni le uničenje Izraela, temveč tudi širši napad na Zahod.«
Ob tem je opozorila, da je 7. oktober za izraelsko družbo globoko travmatičen dogodek: »Ko nekdo reče, da te bo ubil, to tudi stori. Hamas je jasno povedal, da bo napadel znova in znova, dokler ne uniči Izraela.«
Kritična je bila do potez držav, ki priznavajo Palestino, med njimi tudi Slovenije: »Presenečena nisem, sem pa zelo razočarana. Priznanje palestinske države ne pomaga Palestincem, temveč pomeni nagrado za Hamas za njihove grozote.« Po njenem je trenutno ključna stabilizacija razmer, saj v Gazi vlada Hamas, na Zahodnem bregu pa Palestinska oblast, ki že 19 let ni izvedla volitev.
Očitke slovenske vlade, ki je uvedla embargo na trgovino z orožjem in gospodarske sankcije proti Izraelu, je zavrnila: »Takšni ukrepi Hamas nagrajujejo, ne pa pomagajo Palestincem.« Dodala je, da Izrael omogoča vstop humanitarne pomoči v Gazo, a jo Hamas pogosto zlorabi: »Na začetku jo je pokradel in prodajal ljudem po oderuških cenah.«
Kohen-Dar je izpostavila tudi medijsko vojno proti Izraelu: »Gre za organizirane, finančno podprte kampanje, ki ustvarjajo lažno resničnost. Negativna čustva se širijo hitreje, kar izkoriščajo tudi državni akterji.«
Glede prihodnosti je poudarila, da je prvi cilj Izraela rešitev še približno 50 talcev v Gazi: »Najpomembnejše pa je, da Hamas preneha delovati kot oblast v Gazi, saj ne ogroža le Izraela, temveč tudi Palestince, ki tam živijo.«
Spoznanje več, predsodek manj
V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ...
Spoznanje več, predsodek manj
V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ...
Komentar Domovina.je
Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks.
Komentar Domovina.je
Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks.
Informativni prispevki
Evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je v tem mandatu tudi obiskala Bližnji vzhod ocenjuje, da priznanje Palestine s strani aktualne vlade nima nobenega pomena.
Informativni prispevki
Evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je v tem mandatu tudi obiskala Bližnji vzhod ocenjuje, da priznanje Palestine s strani aktualne vlade nima nobenega pomena.
Pogovor o
V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.
Pogovor o
V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Slovencem po svetu in domovini
Naši rojaki iz Stuttgarta v Nemčiji je bili na svetoletnem romanju v Rim in Vatikan. Kot je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj, so vstopili skozi vsa štiri sveta vrata. Slovenska župnija v Stuttgartu je posvečena svetima bratoma Cirilu in Metodu, zato so obiskali tudi cerkev sv. Klementa, kjer je pokopan sv. Ciril, kjer so imeli sveto mašo. Srečali so se tudi s slovenskim veleposlanikom pri svetem sedežu Francem Butom ter bili zadnji dan na trgu svetega Petra v Vatikanu pri papeževi maši in blagoslovu urbi et orbi. Več boste slišali v nedeljski oddaji oz. podkastu.
Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Naš pogled
Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.
Pogovor o
V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.
Kulturni utrinki
V Narodni galeriji je na ogled razstava del na papirju slikarja Iva Prančiča, Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije sta pripravila razstavo z naslovom »Želim vam vse najboljše« – Voščilnice skozi čas, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), pa slavi 20 letnico.
Komentar Družina
Pri novinarskem delu sem v dobrih treh desetletjih videl in slišal marsikaj, tako da me stvari skorajda več ne presenečajo, a moram iskreno priznati, da sem se pri neki razpravi pred skoraj šestimi leti vendarle znašel v položaju, ko so mi od začudenega presenečanja oči skoraj padle iz jamic. Bilo je decembra 2019 v Zavodu sv. Stanislava, kjer so dijaki tamkajšnje klasične gimnazije priredili pogovor o že takrat zelo vroči tematiki – evtanaziji …
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.