Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 11. 2023
Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

naravakmetijstvovodne potiARIA 2023

Minute za kmetijstvo in podeželje

Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

VEČ ...|28. 11. 2023
Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

Robert Božič

naravakmetijstvovodne potiARIA 2023

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|28. 2. 2024
Jaz in Nika in pravica do splava

Nika med drugim namreč meni, da je splav dober, potreben, varen in nima posledic. Jaz pa ne samo menim, ampak TRDIM, da je splav zloben, krut, nepotreben, nevaren in ima veliko posledic..

Jaz in Nika in pravica do splava

Nika med drugim namreč meni, da je splav dober, potreben, varen in nima posledic. Jaz pa ne samo menim, ampak TRDIM, da je splav zloben, krut, nepotreben, nevaren in ima veliko posledic..

Janja Kolenc

komentarsplav

Komentar tedna

VEČ ...|1. 3. 2024
Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Radio Ognjišče

komentardružbaSlovenija

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pogovor o

VEČ ...|1. 3. 2024
Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Alen Salihović

politikastavkazdravnikipogovorinfo

Ritem srca

VEČ ...|1. 3. 2024
Hakúna Music Group

Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.

V oddaji smo slišali:

  • Hakuna Music Group - Huracán
  • Hakuna Music Group - Me sobrepasa
  • Hakuna Music Group - Forofos
  • Hakuna Music Group - Noche
  • Hakuna Music Group - Dime Padre

Hakúna Music Group

Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.

V oddaji smo slišali:

  • Hakuna Music Group - Huracán
  • Hakuna Music Group - Me sobrepasa
  • Hakuna Music Group - Forofos
  • Hakuna Music Group - Noche
  • Hakuna Music Group - Dime Padre

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgibanjeŠpanijaSDM 2013

Petkov večer

VEČ ...|1. 3. 2024
Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

Marjan Bunič

glasbapogovorspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|1. 3. 2024
20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljenočno neboobservatorij