Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 2. 2024
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

dediščinatradicijaizročilofolklora

Zakladi naše dediščine

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

VEČ ...|13. 2. 2024
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

Nataša Ličen

dediščinatradicijaizročilofolklora

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 2. 2024
Pomen in simbol olja v zakramentih Cerkve

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

Pomen in simbol olja v zakramentih Cerkve

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

duhovnostsvetovanje

Življenje išče pot

Pomen in simbol olja v zakramentih Cerkve

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

VEČ ...|9. 2. 2024
Pomen in simbol olja v zakramentih Cerkve

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje

Via positiva

VEČ ...|8. 2. 2024
Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

družbasvetovanjeizobraževanjejezikoslovje

Via positiva

Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

VEČ ...|8. 2. 2024
Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

Nataša Ličen

družbasvetovanjeizobraževanjejezikoslovje

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 2. 2024
Pomen in simbol olja v zakramentih Cerkve

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

Pomen in simbol olja v zakramentih Cerkve

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

krizmaposvečeno oljezakramenti

Življenje išče pot

Pomen in simbol olja v zakramentih Cerkve

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

VEČ ...|7. 2. 2024
Pomen in simbol olja v zakramentih Cerkve

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

s. Meta Potočnik

krizmaposvečeno oljezakramenti

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 2. 2024
Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

kulturadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

VEČ ...|6. 2. 2024
Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

Nataša Ličen

kulturadediščinatradicijaizročilo

Naš gost

VEČ ...|3. 2. 2024
Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo

V oddaji Naš gost je bila z nami letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za literaturo, pesnica Miljana Cunta. Je avtorica štirih pesniških zbirk in za zadnjo z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, je prejela najvišjo državno nagrado za umetniške dosežke zadnjih dveh let. V tehtnem, vsebinskem pogovoru nam je razkrila med drugim, da jo pri pisanju navdihujeta tudi evropska kulturna tradicija in duhovnost.

Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo

V oddaji Naš gost je bila z nami letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za literaturo, pesnica Miljana Cunta. Je avtorica štirih pesniških zbirk in za zadnjo z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, je prejela najvišjo državno nagrado za umetniške dosežke zadnjih dveh let. V tehtnem, vsebinskem pogovoru nam je razkrila med drugim, da jo pri pisanju navdihujeta tudi evropska kulturna tradicija in duhovnost.

spominživljenjeMiljana Cuntadobitnica nagrade Prešernovega sklada

Naš gost

Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo

V oddaji Naš gost je bila z nami letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za literaturo, pesnica Miljana Cunta. Je avtorica štirih pesniških zbirk in za zadnjo z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, je prejela najvišjo državno nagrado za umetniške dosežke zadnjih dveh let. V tehtnem, vsebinskem pogovoru nam je razkrila med drugim, da jo pri pisanju navdihujeta tudi evropska kulturna tradicija in duhovnost.

VEČ ...|3. 2. 2024
Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo

V oddaji Naš gost je bila z nami letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za literaturo, pesnica Miljana Cunta. Je avtorica štirih pesniških zbirk in za zadnjo z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, je prejela najvišjo državno nagrado za umetniške dosežke zadnjih dveh let. V tehtnem, vsebinskem pogovoru nam je razkrila med drugim, da jo pri pisanju navdihujeta tudi evropska kulturna tradicija in duhovnost.

Jože Bartolj

spominživljenjeMiljana Cuntadobitnica nagrade Prešernovega sklada

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 1. 2024
Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

VEČ ...|30. 1. 2024
Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 1. 2024
Franc Mihič: Tradicija slovenskega partizanstva je nesmrtna?

Avtor raziskuje pretresljivo in provokativno temo: Dražgoška bitka in njene dolgotrajne posledice. Ta komentar osvetljuje tragične dogodke v vasi Dražgoše med drugo svetovno vojno, ko so bili mnogi vaščani, vključno z otroki, ženskami in starci, žrtve nemške okupacijske sile. Mihelič analizira kontroverzno odločitev partizanskega vodstva, ki je Dražgoše izbralo za obrambno točko, kljub jasnemu tveganju za civiliste. Razpravlja o moralnih dilemah, pomanjkanju empatije in odgovornosti, ki so zaznamovali ta dogodek, in razmišlja, kako se te teme odražajo v sodobni slovenski družbi. Poslušajte, kako Mihelič komentira vpliv teh dogodkov na nacionalno zgodovino, vrednote in identiteto, ter razkriva dvoličnost in protislovja, ki obdajajo spomin na Dražgoško bitko.

Franc Mihič: Tradicija slovenskega partizanstva je nesmrtna?

Avtor raziskuje pretresljivo in provokativno temo: Dražgoška bitka in njene dolgotrajne posledice. Ta komentar osvetljuje tragične dogodke v vasi Dražgoše med drugo svetovno vojno, ko so bili mnogi vaščani, vključno z otroki, ženskami in starci, žrtve nemške okupacijske sile. Mihelič analizira kontroverzno odločitev partizanskega vodstva, ki je Dražgoše izbralo za obrambno točko, kljub jasnemu tveganju za civiliste. Razpravlja o moralnih dilemah, pomanjkanju empatije in odgovornosti, ki so zaznamovali ta dogodek, in razmišlja, kako se te teme odražajo v sodobni slovenski družbi. Poslušajte, kako Mihelič komentira vpliv teh dogodkov na nacionalno zgodovino, vrednote in identiteto, ter razkriva dvoličnost in protislovja, ki obdajajo spomin na Dražgoško bitko.

komentar

Komentar Časnik.si

Franc Mihič: Tradicija slovenskega partizanstva je nesmrtna?

Avtor raziskuje pretresljivo in provokativno temo: Dražgoška bitka in njene dolgotrajne posledice. Ta komentar osvetljuje tragične dogodke v vasi Dražgoše med drugo svetovno vojno, ko so bili mnogi vaščani, vključno z otroki, ženskami in starci, žrtve nemške okupacijske sile. Mihelič analizira kontroverzno odločitev partizanskega vodstva, ki je Dražgoše izbralo za obrambno točko, kljub jasnemu tveganju za civiliste. Razpravlja o moralnih dilemah, pomanjkanju empatije in odgovornosti, ki so zaznamovali ta dogodek, in razmišlja, kako se te teme odražajo v sodobni slovenski družbi. Poslušajte, kako Mihelič komentira vpliv teh dogodkov na nacionalno zgodovino, vrednote in identiteto, ter razkriva dvoličnost in protislovja, ki obdajajo spomin na Dražgoško bitko.

VEČ ...|17. 1. 2024
Franc Mihič: Tradicija slovenskega partizanstva je nesmrtna?

Avtor raziskuje pretresljivo in provokativno temo: Dražgoška bitka in njene dolgotrajne posledice. Ta komentar osvetljuje tragične dogodke v vasi Dražgoše med drugo svetovno vojno, ko so bili mnogi vaščani, vključno z otroki, ženskami in starci, žrtve nemške okupacijske sile. Mihelič analizira kontroverzno odločitev partizanskega vodstva, ki je Dražgoše izbralo za obrambno točko, kljub jasnemu tveganju za civiliste. Razpravlja o moralnih dilemah, pomanjkanju empatije in odgovornosti, ki so zaznamovali ta dogodek, in razmišlja, kako se te teme odražajo v sodobni slovenski družbi. Poslušajte, kako Mihelič komentira vpliv teh dogodkov na nacionalno zgodovino, vrednote in identiteto, ter razkriva dvoličnost in protislovja, ki obdajajo spomin na Dražgoško bitko.

Franc Mihič

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika

Naš gost

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Meta Potočnik

Margaret DavisTačke pomagačkečas komunizma

Sol in luč

VEČ ...|27. 2. 2024
Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosizdravstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|27. 2. 2024
Goriški večer z gostjo Alenko Puhar

V oddaji  ste slišali posnetek pogovora z raziskovalno novinarko, publicistko in pisateljico Alenko Puhar.

Goriški večer z gostjo Alenko Puhar

V oddaji  ste slišali posnetek pogovora z raziskovalno novinarko, publicistko in pisateljico Alenko Puhar.

Mateja Subotičanec

pogovordružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 2. 2024
Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Damijana Medved

FuskabocirkusstarejšiCirkodejeva piščalVzajemnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura