Via positiva
Folklora se kot tradicija nadaljuje iz roda v rod, in ni samo ples, je tudi petje, glasba, so noše in je koreografska vrednost izročila. Vsi ti elementi so združeni v odrskem nastopu folklornih skupin. Najstarejši, aktivni in poskočni člani Akademske Folklorne skupine Študent so skupaj s prav takšnimi še vedno vitalnimi ljubljanskimi veteranskimi folklorniki pripravili nepozaben koncert »Ples treh pr’tleh« v prvem petkovem večeru marca 2025, v Unionski dvorani Maribor. K pogovoru smo povabili Janeza Ožuro iz Folklorne skupine Cof Ljubljana, Tomaža Zorka iz Veteranske folklorne skupine Bela krizantema AFS Študent Maribor in Andreja Kuneja iz Veteranske folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Ljubljana.
Via positiva
Folklora se kot tradicija nadaljuje iz roda v rod, in ni samo ples, je tudi petje, glasba, so noše in je koreografska vrednost izročila. Vsi ti elementi so združeni v odrskem nastopu folklornih skupin. Najstarejši, aktivni in poskočni člani Akademske Folklorne skupine Študent so skupaj s prav takšnimi še vedno vitalnimi ljubljanskimi veteranskimi folklorniki pripravili nepozaben koncert »Ples treh pr’tleh« v prvem petkovem večeru marca 2025, v Unionski dvorani Maribor. K pogovoru smo povabili Janeza Ožuro iz Folklorne skupine Cof Ljubljana, Tomaža Zorka iz Veteranske folklorne skupine Bela krizantema AFS Študent Maribor in Andreja Kuneja iz Veteranske folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Ljubljana.
Via positiva
Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje.
Via positiva
Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje.
Kmetijska oddaja
Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.
Kmetijska oddaja
Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.
Zakladi naše dediščine
Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.
Zakladi naše dediščine
Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.
Zakladi naše dediščine
Obiskali smo tovarno čokolade v Britofu pri Kranju, kjer ustvarja Hana Kotar. S svojo zgodbo daje poklon tudi prednikom, saj jo je v svet sladkega ustvarjanja vpeljala babica, po kateri je poimenovala tudi blagovno znamko, Mama Paula.
Zakladi naše dediščine
Obiskali smo tovarno čokolade v Britofu pri Kranju, kjer ustvarja Hana Kotar. S svojo zgodbo daje poklon tudi prednikom, saj jo je v svet sladkega ustvarjanja vpeljala babica, po kateri je poimenovala tudi blagovno znamko, Mama Paula.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Življenje išče pot
Na praznik Vseh svetih kristjani se kristjani spominjamo naših pokojnih, za katere verujemo, da so pri Bogu. Zato ta zapovedani praznik imenujemo tudi jesenska velika noč. Naš gost je bil župnik na ljubljanskih Žalah Peter Možina, ki ima s pogrebom in slovesi od umrlih veliko izkušenj.
Življenje išče pot
Na praznik Vseh svetih kristjani se kristjani spominjamo naših pokojnih, za katere verujemo, da so pri Bogu. Zato ta zapovedani praznik imenujemo tudi jesenska velika noč. Naš gost je bil župnik na ljubljanskih Žalah Peter Možina, ki ima s pogrebom in slovesi od umrlih veliko izkušenj.
Zakladi naše dediščine
Špela Regulj, višja kustosinja Muzeja Velenje, je opisala sedmi Mednarodni festival vezenja in odprtje nove osrednje razstave o nevestini bali, v stolpu velenjskega gradu, kjer je sedež muzeja. Vezenje ni samo tradicija, dobiva nove sodobne preoblike in kar je zanimivo, vezejo tudi mladi fantje.
Zakladi naše dediščine
Špela Regulj, višja kustosinja Muzeja Velenje, je opisala sedmi Mednarodni festival vezenja in odprtje nove osrednje razstave o nevestini bali, v stolpu velenjskega gradu, kjer je sedež muzeja. Vezenje ni samo tradicija, dobiva nove sodobne preoblike in kar je zanimivo, vezejo tudi mladi fantje.
Komentar tedna
Avtor se je ustavil ob praznovanju praznika dela in tudi ob našem odnosu do dela. Z njim smo zaznamovani vsi. Za Slovence pravijo, da smo delaven narod. Pa je naš odnos do dela zdrav? Je naš odnos do dela okužen z mentaliteto obilja ali z mentaliteto pomanjkanja? Ali eno ali drugo lahko spremenimo? /Matej Cepin je direktor Socialne akademije/
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo dr. Janeza Juhanta in dr. Andreja Marka Pozniča. Posvetili smo se iskanju Petrovega naslednika in izzivom v Cerkvi nasploh. V domovini nas medtem čaka referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi, spregovorili smo tudi o nekaterih drugih potezah vlade.
Slovencem po svetu in domovini
Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev.
Za življenje
Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Spregovorili smo o primerih, ko so materam pred desetletji v porodnišnici povedali, da je njihov otrok ob porodu umrl, vendar ga niso imele možnosti videti. Ob sumu, da je bil njihov otrok morda prodan, se odpirajo velike bolečine in rane. Kako živeti z njimi? Resnice namreč večini ne bo uspelo nikoli izvedeti. Svoje vprašanje gostu za naslednjo oddajo lahko pošljete na za.zivljenje@ognjice.si
Rožni venec
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja
Radijski roman
Lidija in Rebeka spoznata Pavla in njegove prijatelje.
Via positiva
Ob razcvetu narave smo k pogovoru povabili Matjaža Mastnaka, direktorja Arboretuma Voljči Potok, kjer si lahko ogledamo tudi rožni vrt z vrtnicami, razmnoženimi iz vatikanskih vrtov, ki so poimenovane tudi po papežih. O drevesih, odnosu med človekom in naravo, o razvoju in tudi o bontonu ob obisku vrta, smo se med drugim pogovarjali.
Slovencem po svetu in domovini
Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev.