V zanimivosti nočnega neba nas je s pomočjo teleskopa GoChile popeljala dijakinja Mojca Grudnik z gimnazije Velenje. Predstavila je svojo raziskovalno nalogo, s katero je analizirala vroče Jupitre. Spregovoril bo tudi njen mentor profesor fizike Peter Jevšenak. V nadaljevanju smo napovedali tudi nekaj zanimivega aprilskega dogajanja na nočnem nebu!
V zanimivosti nočnega neba nas je s pomočjo teleskopa GoChile popeljala dijakinja Mojca Grudnik z gimnazije Velenje. Predstavila je svojo raziskovalno nalogo, s katero je analizirala vroče Jupitre. Spregovoril bo tudi njen mentor profesor fizike Peter Jevšenak. V nadaljevanju smo napovedali tudi nekaj zanimivega aprilskega dogajanja na nočnem nebu!
Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.
Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.
Tokrat smo se pripravljali na avgustovske prizore. Ko se bo nočno nebo razjasnilo, bodo na njem zažarele solze Svetega Lovrenca, v vsej svoji veličini se bo razprostrla Rimska cesta. Naš gost, amaterski astrofotograf Bogdan Vuk je dokazal, da za odkrivanje prostranstev vesolja ni nikoli prepozno. Sam je namreč začel gledati skozi teleskop šele po upokojitvi.
Tokrat smo se pripravljali na avgustovske prizore. Ko se bo nočno nebo razjasnilo, bodo na njem zažarele solze Svetega Lovrenca, v vsej svoji veličini se bo razprostrla Rimska cesta. Naš gost, amaterski astrofotograf Bogdan Vuk je dokazal, da za odkrivanje prostranstev vesolja ni nikoli prepozno. Sam je namreč začel gledati skozi teleskop šele po upokojitvi.
V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.
V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.
Petkovo popoldne je prineslo pogled v nočno nebo. Tokrat ste lahko slišali prvi del pogovora z direktorjem Vatikanskega observatorija. Znanstvenik in jezuitski brat Guy Consolmagno je obiskal naš studio novembra lani in z veseljem in velikim smislom za humor odgovarjal na vprašanja o svoji poti, poslanstvu observatorija, ki ga vodi in tudi črnih luknjah. V drugem delu oddaje pa je bila z nami astrofizičarka Maruša Bradač, ki je spregovorila o velikem ERC projektu in teleskopu James Webb.
Petkovo popoldne je prineslo pogled v nočno nebo. Tokrat ste lahko slišali prvi del pogovora z direktorjem Vatikanskega observatorija. Znanstvenik in jezuitski brat Guy Consolmagno je obiskal naš studio novembra lani in z veseljem in velikim smislom za humor odgovarjal na vprašanja o svoji poti, poslanstvu observatorija, ki ga vodi in tudi črnih luknjah. V drugem delu oddaje pa je bila z nami astrofizičarka Maruša Bradač, ki je spregovorila o velikem ERC projektu in teleskopu James Webb.
Na nočnem nebu smo tokrat iskali Messierjeve objekte. Srednješolci in udeleženci maratona Žiga Vučajnk, Patricija Kiraly, Katja Šimenc ter mentor Rok Kovač so opisali vzdušje na astronomskem maratonu, kjer morajo udeleženci »tekati« s »časovnimi stroji« brez računalniške podpore po nebu. Kako jim je šlo? Prisluhnite posnetku pogovora, v katerem boste proti koncu izvedeli tudi, kaj ima “astronomska” bunda opraviti z najboljšim oz. on z njo :)
Na nočnem nebu smo tokrat iskali Messierjeve objekte. Srednješolci in udeleženci maratona Žiga Vučajnk, Patricija Kiraly, Katja Šimenc ter mentor Rok Kovač so opisali vzdušje na astronomskem maratonu, kjer morajo udeleženci »tekati« s »časovnimi stroji« brez računalniške podpore po nebu. Kako jim je šlo? Prisluhnite posnetku pogovora, v katerem boste proti koncu izvedeli tudi, kaj ima “astronomska” bunda opraviti z najboljšim oz. on z njo :)
V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.
V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.
V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.