Vatikan je v preteklih dneh izdal tri dokumente in sicer o življenju in poslanstvu župnij, navodila za ravnanje v primerih zlorab ter dokument, v katerem ponuja razmislek o tem, kaj se človeštvo lahko nauči iz korona krize. O njihovi vsebini ste lahko slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, kjer ste izvedeli tudi, da bo Festival mladih v Medžugorju tudi letos in da so v porušenem Alepu v Siriji odprli obnovljeno katedralo. Verniki gredo vanjo lahko po osmih letih.

Pet verskih organizacij, ki delujejo na evropski ravni, med njimi Jezuitsko združenje za begunce - je ob svetovnem dnevu begunca pripravilo izjavo: Vedeti z namenom razumeti. Prebrali smo jo v oddaji in dodali tudi nekaj novic, med drugim, kako so mladi sirski begunci presenetili na maturi v Nemčiji.

Jedi iz fižola, vlaganje in konzerviranje fižola, sirup ali sok in ribeza, maline in aronije, zamrzovanje cvetače, potica iz pirine moke, dušena jabolka in sladice iz njih, uporaba ostankov pečenega krompirja - to vas je zanimalo tokrat, prisluhnite odgovorom in nasvetom sestre Nikoline.

Malo težje bomo iz njega naredili svaljke ali cmoke, saj je skorja bolj trda, sredica pa je dovolj mehka in uporabna. To spasiramo. Bo ta pa krompir zelo dobrega okusa in lahko naredimo vrhunski izdelek.

Vsako sadje skuhamo posebej. V vsako posodo damo zajemalko vode in nato sadje ter sladkor po okusu in želji. To skuhamo do mehkega, odcedimo ter vlivamo v pogrete steklenice. Iz sadnega ostanka pa skuhamo marmelado.

Naredimo lahko juho, samostojno ali z dodatkom druge zelenjave. Malo čebule popražimo, potresemo z moko in takoj nato dodamo še očiščen fižol ter zalijemo. Dodamo še vejico timijana, lovorjev list in solimo ter skuhamo do mehkega. Na vrhu lahko dodamo vejico zelene ali peteršilja.Lahko ga pripravimo zabeljenega, v prikuhi k testeninam, krompirju, govedini iz juhe ..., narastek (kuhan fižol prelijemo z bešamelom ter potresemo s sirom)

Predstavljene skladbe: Marko Vozelj – Za vse življenje; Gašper Rifelj in Jana Šušteršič – Moje dobro in slabo; Žiga Rustja – Pridi, greva; Lea Sirk – V krogu; Marshmello & Halsey – Be kind;

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Sirup iz rdečega in črnega ribeza ter malin, jedi iz blitve in špinače, pehtranova potica, priprava bešamela, preliv za muskako, marmelada iz češenj in ribeza, pijača iz aloe vere - to vas je zanimalo tokrat, prisluhnite odgovorom in nasvetom sestre Nikoline.

Najbolj enostavno ga bo pripraviti s sokovnikom. Najprej vanj vstavimo gazo, nato še očiščeno sadje in to postavimo na kuhalnik. Med kuhanjem bo iztekel sok. Na 1 liter soka dodamo približno 300 g sladkorja (po okusu, a ne preveč!). To spet segrevamo ob mešanju do vrenja, da se sladkor raztopi. Vlivamo v ogrete steklenice ... Po potrebi dodamo malo limoninega soka ali kisline.

Sadje očistimo in na kg dodamo 300 do 350 g sladkorja. Kuhamo do vrenja, po potrebi s paličnim mešalnikom naredimo bolj gladko marmelado ali pa uporabimo pasirko. Dodamo v pogrete kozarčke.

Sestavine: 1/2 kg moke, 1 žlička soli, 1/4 l mleka, 1 1/2 dl olja, 2,5-3 dag kvasa. Za nadev je lahko košček sira, skuta s šunko, orehovo jedrce ... Naredimo bogato masleno kvašeno testo. Vzhajano razvaljamo za 2-3 mm debeline in razrežemo ozke trikotnike, na ožjo stranico naložimo nadev in zavijemo v štručko. Damo na peki papir, namažemo z jajcem in spečemo pri 190 stopinjah.

Polonina sestrica Lučka je v šoli dobila novo sošolko. Ime ji je Rahela in prihaja iz Sirije. V šoli so deklico lepo sprejeli, nekateri pa so se iz nje norčevali.

Direktor Slovenskega regionalno razvojnega sklada Velislav Žvipelj pojasnjuje, kako lahko zainteresirani, ki jih je prizadela pozeba ali so se v stiski znašli zaradi pandemije novega koronavirusa, zaprosijo za ugodno posojilo za obratna sredstva.

Miriam Gajšek je v sklopu projekta Pota preživela pet tednov v Indiji, kjer je pomagala v tamkajšnji sirotišnici za dekleta. Ob tem je spoznavala izjemno težek položaj deklet in žensk v Indiji.

Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Kaj lahko uporabimo namesto sladkorja pri pripravi mlečnega kruha, sprašuje poslušalka. Sestra ga niti ne uporablja, ker je mlečni kruh sam po sebi sladikav, razen tiste pol žličke pri kvasu. Svetuje, da sladkor nadomesti z žličko medu. Pri tem kruhu dobro dene pinjenec ali sirotka. Tak mlečni kruh zabelimo z mešanico olja in masla. Tudi tekočine naj bo dovolj, da bo testo mehko in se kruh pri rezanju ne do drobil.

Potrebujemo: 30 dag moke, sol, 1-1,5 dag kvasa, sladkor, malo mleka, olje ... V jamico v moki damo vzhajati kvas, ob strani damo sol. Mešamo in počasi prilivamo mleko (lahko tudi malo vode). Ko se začne delati testo, dolijemo nekaj žlic olja. Dobro pognetemo, damo vzhajati ter nato razvaljamo. Na pekač, ki smo ga namazali z maslom, naložimo razvaljano testo in nato premažemo s paradižnikovo mezgo. Potresemo lahko z narezanimi kisli kumaricami, olivami, salamo ... na koncu bogato naribamo s sirom ter potresemo z origanom. Pečemo 15-20 minut pri 190-200 stopinjah.

Z novinarko Katarino Ropret smo se v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve pogovarjali o zapletenem in vedno težjem položaju kristjanov v Indiji. Poklicali pa smo tudi predstojnika salezijancev Marka Košnika, ki smo ga povprašali o pričakovanjih pred 28. vrhovnim zborom salezijanske družbe. Na njem bodo prvič sodelovali tudi laiki. Slišali pa boste tudi, da je izšel dokument o sinodi o Amazoniji.

Ob devetih se zasliši: Sobotna iskrica rešitve išče, priključi Radio Ognjišče ... V naši otroški oddaji smo se ustavili pri lepoti slovenske besede in pesmi, slišali ste slovensko ljudsko pripoved o prevarani lisici. Gostili smo Mavrico in Melito Košir, z Markom Ivánovim pa smo se odpeljali v dirkaške avtomobilistične vode. Vabljeni k poslušanju Sobotne iskrice.

Za nadev špinačo sesekljamo, dodamo rumenjake oz. cela jajca, smetano, česen, skuto. Dodamo polovico bešamela. Sestavljamo lazanjo, na vrhu naj bo bešamel in potresemo s sirom. Lahko naredimo tudi mešano lazanjo: špinačno plast in mesno plast izmenično.

Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.

Tanja Valantič Širok, svetovalka specialistka na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica bo v naslednjih minutah opozorila na dva pomembna datuma, ki ju ne smete spregledati.

Kako je z rokom uporabe mlečnih izdelkov, kifeljčki iz masti, jedi iz radiča, sirove štručke, količina maščobe in sladkorja v receptih, količina vode pri ajdovem kruhu - to so bila vprašanja v tokratni oddaji, ki ste jo s svojimi izkušnjami oblikovali tudi vi.

Naredi se kvašeno testo - iz bele ali pirine moke ali mešano. Damo vzhajati, nato se oblikujejo štručke in damo na pekač s peki papirjem. Pustimo drugič vzhajati, pomažemo z jajcem (ali vsaj z beljakom). Nato potresem z naribanim sirom. Lahko se sir nareže in naredimo s sirom polnjene štručke. Pečemo pri 200 stopinjah, da dobijo primerno barvo.

Gremo na območje Sirije, kjer je deloval Jakob iz Seruga.

Lansko leto oktobra je na Brdu pri Kranju potekal Festival sirov in na njem smo za vas posneli uspešne zgodbe mladih sirarjev.

Predstavljene skladbe: KiNG FOO – Beautiful world; Eva Boto – Zavedno; Gaja Prestor - Le tebe rabim; Nina Pušlar – Svet na dlani; Magnifico – Pegica; Lea Sirk – Po svoje; Fed horses - Jaz in nebo; Karra – Spet in spet; 2B – Najini koraki; Sara Lamprečnik – Proti toku; Žan Serčič – Tebe ne dam; zalagasper – Sebi; Okustični – Enkratna, neponovljiva; Samuel Lucas – Sebe dajem; Proper – Ti boš tam;

Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

Lahko jo naredimo iz pire krompirja ali krompirja, ki smo ga skuhali v olupku in nato narezali na liste. Med plasti krompirja damo haše iz mletega mesa. Prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pečemo pri 190 stopinjah, dokler se ne obarva rumeno-rdeče.

Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tisti čas se je Jezus v templju ozrl in videl bogatine, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. Videl je pa tudi neko siromašno vdovo, ko je devala vanjo dva novčiča. (Lk 21, 1-2)

Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

Dopoldne bo vsem zainteresiranim rejcem odprl vrata Osemenjevalni center Preska, kjer bo potekal voden ogled tamkajšnjih plemenjakov.

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Bele rože iz Aten in Prodajalka vijolic - Ivanka Kraševec; Only the lonely - Roy Orbison, Nathalie - Gilbert Becaud, Vračam se - Elda Viler, Jesen stiže dunjo moja – Oliver Dragojević, Ferry across the Mersey - Gerry And The Pacemakers, Sirota – Majda Sepe, San Francisco – Bor Gostiša, Good Vibrations - The Beach Boys, Il Pullover - Gianni Meccia, Kaj mi mar – Matija Cerar ...

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

Delno jih odpravimo s pasirko, nekaj naredimo tudi s paličnim mešalnikom. Sicer pa jih preprečimo tako, da moko, ki smo jo dali na maslo, zalijemo s hladno tekočino (juho ali mlekom) in da mešamo z metlico. Paziti moramo, da ne zalijemo vse tekočine naenkrat, ampak počasi prilivamo.

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem

Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.

Očiščen in razrezan paradižnik v širši posodi, ki ji dno malo namastimo, počasi kuhamo in vmes večkrat pomešamo (za kečap spoti odvzemamo tekočino). Dodamo vejice zelene, peteršilja in bazilike. Prepasiramo in nato osolimo (5 l mezge 1-2 žlici soli) ter kuhamo 10 minut. Če je prekislo, jo posladkamo. Nalivamo v pogrete kozarce ali steklenice.

Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .