Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 12. 2019
Enostavna musaka

Lahko jo naredimo iz pire krompirja ali krompirja, ki smo ga skuhali v olupku in nato narezali na liste. Med plasti krompirja damo haše iz mletega mesa. Prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pečemo pri 190 stopinjah, dokler se ne obarva rumeno-rdeče.

Enostavna musaka

Lahko jo naredimo iz pire krompirja ali krompirja, ki smo ga skuhali v olupku in nato narezali na liste. Med plasti krompirja damo haše iz mletega mesa. Prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pečemo pri 190 stopinjah, dokler se ne obarva rumeno-rdeče.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Enostavna musaka
Lahko jo naredimo iz pire krompirja ali krompirja, ki smo ga skuhali v olupku in nato narezali na liste. Med plasti krompirja damo haše iz mletega mesa. Prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pečemo pri 190 stopinjah, dokler se ne obarva rumeno-rdeče.
VEČ ...|9. 12. 2019
Enostavna musaka
Lahko jo naredimo iz pire krompirja ali krompirja, ki smo ga skuhali v olupku in nato narezali na liste. Med plasti krompirja damo haše iz mletega mesa. Prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pečemo pri 190 stopinjah, dokler se ne obarva rumeno-rdeče.

Matjaž Merljak

kuhajmo

A štekaš?

VEČ ...|4. 12. 2019
S Primožem Križajem o njegovem novem albumu Le hodi

Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;

S Primožem Križajem o njegovem novem albumu Le hodi

Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;

mladiglasbaintervjuPrimož Križaj

A štekaš?

S Primožem Križajem o njegovem novem albumu Le hodi
Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;
VEČ ...|4. 12. 2019
S Primožem Križajem o njegovem novem albumu Le hodi
Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbaintervjuPrimož Križaj

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Duhovna misel

VEČ ...|25. 11. 2019
Bog gleda na srce ...

Tisti čas se je Jezus v templju ozrl in videl bogatine, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. Videl je pa tudi neko siromašno vdovo, ko je devala vanjo dva novčiča. (Lk 21, 1-2)

Bog gleda na srce ...

Tisti čas se je Jezus v templju ozrl in videl bogatine, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. Videl je pa tudi neko siromašno vdovo, ko je devala vanjo dva novčiča. (Lk 21, 1-2)

duhovnost

Duhovna misel

Bog gleda na srce ...
Tisti čas se je Jezus v templju ozrl in videl bogatine, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. Videl je pa tudi neko siromašno vdovo, ko je devala vanjo dva novčiča. (Lk 21, 1-2)
VEČ ...|25. 11. 2019
Bog gleda na srce ...
Tisti čas se je Jezus v templju ozrl in videl bogatine, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. Videl je pa tudi neko siromašno vdovo, ko je devala vanjo dva novčiča. (Lk 21, 1-2)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 11. 2019
Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec

Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec

Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

info

Informativni prispevki

Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec
Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.
VEČ ...|21. 11. 2019
Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec
Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

Matjaž Merljak

info

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 11. 2019
Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču

Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču

Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

družbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču
Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.
VEČ ...|4. 11. 2019
Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču
Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

Tone Gorjup

družbapolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 10. 2019
Vabljeni na Dan odprtih vrat OC Preska

Dopoldne bo vsem zainteresiranim rejcem odprl vrata Osemenjevalni center Preska, kjer bo potekal voden ogled tamkajšnjih plemenjakov.

Vabljeni na Dan odprtih vrat OC Preska

Dopoldne bo vsem zainteresiranim rejcem odprl vrata Osemenjevalni center Preska, kjer bo potekal voden ogled tamkajšnjih plemenjakov.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabljeni na Dan odprtih vrat OC Preska
Dopoldne bo vsem zainteresiranim rejcem odprl vrata Osemenjevalni center Preska, kjer bo potekal voden ogled tamkajšnjih plemenjakov.
VEČ ...|25. 10. 2019
Vabljeni na Dan odprtih vrat OC Preska
Dopoldne bo vsem zainteresiranim rejcem odprl vrata Osemenjevalni center Preska, kjer bo potekal voden ogled tamkajšnjih plemenjakov.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|24. 10. 2019
224. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Bele rože iz Aten in Prodajalka vijolic - Ivanka Kraševec; Only the lonely - Roy Orbison, Nathalie - Gilbert Becaud, Vračam se - Elda Viler, Jesen stiže dunjo moja – Oliver Dragojević, Ferry across the Mersey - Gerry And The Pacemakers, Sirota – Majda Sepe, San Francisco – Bor Gostiša, Good Vibrations - The Beach Boys, Il Pullover - Gianni Meccia, Kaj mi mar – Matija Cerar ...

224. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Bele rože iz Aten in Prodajalka vijolic - Ivanka Kraševec; Only the lonely - Roy Orbison, Nathalie - Gilbert Becaud, Vračam se - Elda Viler, Jesen stiže dunjo moja – Oliver Dragojević, Ferry across the Mersey - Gerry And The Pacemakers, Sirota – Majda Sepe, San Francisco – Bor Gostiša, Good Vibrations - The Beach Boys, Il Pullover - Gianni Meccia, Kaj mi mar – Matija Cerar ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

224. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Bele rože iz Aten in Prodajalka vijolic - Ivanka Kraševec; Only the lonely - Roy Orbison, Nathalie - Gilbert Becaud, Vračam se - Elda Viler, Jesen stiže dunjo moja – Oliver Dragojević, Ferry across the Mersey - Gerry And The Pacemakers, Sirota – Majda Sepe, San Francisco – Bor Gostiša, Good Vibrations - The Beach Boys, Il Pullover - Gianni Meccia, Kaj mi mar – Matija Cerar ...
VEČ ...|24. 10. 2019
224. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Bele rože iz Aten in Prodajalka vijolic - Ivanka Kraševec; Only the lonely - Roy Orbison, Nathalie - Gilbert Becaud, Vračam se - Elda Viler, Jesen stiže dunjo moja – Oliver Dragojević, Ferry across the Mersey - Gerry And The Pacemakers, Sirota – Majda Sepe, San Francisco – Bor Gostiša, Good Vibrations - The Beach Boys, Il Pullover - Gianni Meccia, Kaj mi mar – Matija Cerar ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!
VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 10. 2019
Grudice v bešamelu

Delno jih odpravimo s pasirko, nekaj naredimo tudi s paličnim mešalnikom. Sicer pa jih preprečimo tako, da moko, ki smo jo dali na maslo, zalijemo s hladno tekočino (juho ali mlekom) in da mešamo z metlico. Paziti moramo, da ne zalijemo vse tekočine naenkrat, ampak počasi prilivamo.

Grudice v bešamelu

Delno jih odpravimo s pasirko, nekaj naredimo tudi s paličnim mešalnikom. Sicer pa jih preprečimo tako, da moko, ki smo jo dali na maslo, zalijemo s hladno tekočino (juho ali mlekom) in da mešamo z metlico. Paziti moramo, da ne zalijemo vse tekočine naenkrat, ampak počasi prilivamo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Grudice v bešamelu
Delno jih odpravimo s pasirko, nekaj naredimo tudi s paličnim mešalnikom. Sicer pa jih preprečimo tako, da moko, ki smo jo dali na maslo, zalijemo s hladno tekočino (juho ali mlekom) in da mešamo z metlico. Paziti moramo, da ne zalijemo vse tekočine naenkrat, ampak počasi prilivamo.
VEČ ...|21. 10. 2019
Grudice v bešamelu
Delno jih odpravimo s pasirko, nekaj naredimo tudi s paličnim mešalnikom. Sicer pa jih preprečimo tako, da moko, ki smo jo dali na maslo, zalijemo s hladno tekočino (juho ali mlekom) in da mešamo z metlico. Paziti moramo, da ne zalijemo vse tekočine naenkrat, ampak počasi prilivamo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 10. 2019
Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?

To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?

To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?
To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.
VEČ ...|7. 10. 2019
Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?
To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 10. 2019
Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov

NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov

NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

kmetijstvonaravanepremičninesir

Kmetijska oddaja

Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov
NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.
VEČ ...|6. 10. 2019
Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov
NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

Robert Božič

kmetijstvonaravanepremičninesir

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 10. 2019
30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov

Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov

Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov
Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.
VEČ ...|1. 10. 2019
30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov
Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 9. 2019
Jutri vabljeni na II. festival slovenskih sirov

Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem

Jutri vabljeni na II. festival slovenskih sirov

Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Jutri vabljeni na II. festival slovenskih sirov
Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem
VEČ ...|30. 9. 2019
Jutri vabljeni na II. festival slovenskih sirov
Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 9. 2019
II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA

Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA

Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

kmetijstvokultura

Kmetijska oddaja

II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA
Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.
VEČ ...|29. 9. 2019
II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA
Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

Robert Božič

kmetijstvokultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 9. 2019
Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami

Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami

Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami
Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.
VEČ ...|20. 9. 2019
Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami
Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|9. 9. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.

Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.

svetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.
VEČ ...|9. 9. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.

Matjaž Merljak

svetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 9. 2019
Paradižnikova mezga oz. kečap

Očiščen in razrezan paradižnik v širši posodi, ki ji dno malo namastimo, počasi kuhamo in vmes večkrat pomešamo (za kečap spoti odvzemamo tekočino). Dodamo vejice zelene, peteršilja in bazilike. Prepasiramo in nato osolimo (5 l mezge 1-2 žlici soli) ter kuhamo 10 minut. Če je prekislo, jo posladkamo. Nalivamo v pogrete kozarce ali steklenice.

Paradižnikova mezga oz. kečap

Očiščen in razrezan paradižnik v širši posodi, ki ji dno malo namastimo, počasi kuhamo in vmes večkrat pomešamo (za kečap spoti odvzemamo tekočino). Dodamo vejice zelene, peteršilja in bazilike. Prepasiramo in nato osolimo (5 l mezge 1-2 žlici soli) ter kuhamo 10 minut. Če je prekislo, jo posladkamo. Nalivamo v pogrete kozarce ali steklenice.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Paradižnikova mezga oz. kečap
Očiščen in razrezan paradižnik v širši posodi, ki ji dno malo namastimo, počasi kuhamo in vmes večkrat pomešamo (za kečap spoti odvzemamo tekočino). Dodamo vejice zelene, peteršilja in bazilike. Prepasiramo in nato osolimo (5 l mezge 1-2 žlici soli) ter kuhamo 10 minut. Če je prekislo, jo posladkamo. Nalivamo v pogrete kozarce ali steklenice.
VEČ ...|9. 9. 2019
Paradižnikova mezga oz. kečap
Očiščen in razrezan paradižnik v širši posodi, ki ji dno malo namastimo, počasi kuhamo in vmes večkrat pomešamo (za kečap spoti odvzemamo tekočino). Dodamo vejice zelene, peteršilja in bazilike. Prepasiramo in nato osolimo (5 l mezge 1-2 žlici soli) ter kuhamo 10 minut. Če je prekislo, jo posladkamo. Nalivamo v pogrete kozarce ali steklenice.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 9. 2019
Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?

Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?

Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?
Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .
VEČ ...|9. 9. 2019
Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?
Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|26. 8. 2019
Skutini štruklji s kašo

Nadev: kašo naj gosto skuhamo v mleku in jo malo sladkamo. Skuto je treba prepasirati, da je gladka. Dodamo sol in rumenjake, limonino aromo, vanilni sladkor in rozino. Iz vsega tega naredimo nadev, ki ga naložimo na vlečeno testo in zavijemo ter skuhamo ali spečemo.

Skutini štruklji s kašo

Nadev: kašo naj gosto skuhamo v mleku in jo malo sladkamo. Skuto je treba prepasirati, da je gladka. Dodamo sol in rumenjake, limonino aromo, vanilni sladkor in rozino. Iz vsega tega naredimo nadev, ki ga naložimo na vlečeno testo in zavijemo ter skuhamo ali spečemo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Skutini štruklji s kašo
Nadev: kašo naj gosto skuhamo v mleku in jo malo sladkamo. Skuto je treba prepasirati, da je gladka. Dodamo sol in rumenjake, limonino aromo, vanilni sladkor in rozino. Iz vsega tega naredimo nadev, ki ga naložimo na vlečeno testo in zavijemo ter skuhamo ali spečemo.
VEČ ...|26. 8. 2019
Skutini štruklji s kašo
Nadev: kašo naj gosto skuhamo v mleku in jo malo sladkamo. Skuto je treba prepasirati, da je gladka. Dodamo sol in rumenjake, limonino aromo, vanilni sladkor in rozino. Iz vsega tega naredimo nadev, ki ga naložimo na vlečeno testo in zavijemo ter skuhamo ali spečemo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|26. 8. 2019
Zamrzovanje stročjega fižola

Pravilno je, da ga blanširamo, tako ga tudi lažje spravimo in boljše se obnese. A blanširamo na kratko - ob prvih vrelcih vode, v katero damo žlico sladkorja, ga poberemo iz vode.

Zamrzovanje stročjega fižola

Pravilno je, da ga blanširamo, tako ga tudi lažje spravimo in boljše se obnese. A blanširamo na kratko - ob prvih vrelcih vode, v katero damo žlico sladkorja, ga poberemo iz vode.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zamrzovanje stročjega fižola
Pravilno je, da ga blanširamo, tako ga tudi lažje spravimo in boljše se obnese. A blanširamo na kratko - ob prvih vrelcih vode, v katero damo žlico sladkorja, ga poberemo iz vode.
VEČ ...|26. 8. 2019
Zamrzovanje stročjega fižola
Pravilno je, da ga blanširamo, tako ga tudi lažje spravimo in boljše se obnese. A blanširamo na kratko - ob prvih vrelcih vode, v katero damo žlico sladkorja, ga poberemo iz vode.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|16. 8. 2019
Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo

V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo

V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

izobraževanjepogovorsvetovanje

Svetovalnica

Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo
V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.
VEČ ...|16. 8. 2019
Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo
V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

Tanja Dominko

izobraževanjepogovorsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|8. 8. 2019
Svetovalnica z Zvezo potrošnikov Slovenije

Na Zvezi potrošnikov Slovenije začenjajo skupinski nakup kakovostnih kaminskih peči na pelete, s katerim želijo potrošnikom ponuditi možnost nakupa na neodvisnem mednarodnem primerjalnem testu potrošniških organizacij preverjenih kaminskih peči po čim bolj ugodnih pogojih. V prvi fazi zbirajo prijave zainteresiranih potrošnikov, ki bodo v začetku septembra obveščeni o ponudbi skupinskega nakupa – takrat se bodo odločili, ali bodo kupili katerega izmed modelov kaminskih peči na pelete pri izbranem ponudniku skupinskega nakupa.

Svetovalnica z Zvezo potrošnikov Slovenije

Na Zvezi potrošnikov Slovenije začenjajo skupinski nakup kakovostnih kaminskih peči na pelete, s katerim želijo potrošnikom ponuditi možnost nakupa na neodvisnem mednarodnem primerjalnem testu potrošniških organizacij preverjenih kaminskih peči po čim bolj ugodnih pogojih. V prvi fazi zbirajo prijave zainteresiranih potrošnikov, ki bodo v začetku septembra obveščeni o ponudbi skupinskega nakupa – takrat se bodo odločili, ali bodo kupili katerega izmed modelov kaminskih peči na pelete pri izbranem ponudniku skupinskega nakupa.

Boštjan Okoren

Svetovalnica

Svetovalnica z Zvezo potrošnikov Slovenije
Na Zvezi potrošnikov Slovenije začenjajo skupinski nakup kakovostnih kaminskih peči na pelete, s katerim želijo potrošnikom ponuditi možnost nakupa na neodvisnem mednarodnem primerjalnem testu potrošniških organizacij preverjenih kaminskih peči po čim bolj ugodnih pogojih. V prvi fazi zbirajo prijave zainteresiranih potrošnikov, ki bodo v začetku septembra obveščeni o ponudbi skupinskega nakupa – takrat se bodo odločili, ali bodo kupili katerega izmed modelov kaminskih peči na pelete pri izbranem ponudniku skupinskega nakupa.
VEČ ...|8. 8. 2019
Svetovalnica z Zvezo potrošnikov Slovenije
Na Zvezi potrošnikov Slovenije začenjajo skupinski nakup kakovostnih kaminskih peči na pelete, s katerim želijo potrošnikom ponuditi možnost nakupa na neodvisnem mednarodnem primerjalnem testu potrošniških organizacij preverjenih kaminskih peči po čim bolj ugodnih pogojih. V prvi fazi zbirajo prijave zainteresiranih potrošnikov, ki bodo v začetku septembra obveščeni o ponudbi skupinskega nakupa – takrat se bodo odločili, ali bodo kupili katerega izmed modelov kaminskih peči na pelete pri izbranem ponudniku skupinskega nakupa.

Jože Bartolj

Boštjan Okoren

A štekaš?

VEČ ...|24. 7. 2019
Poletje in glasba, a štekaš?

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Poletje in glasba, a štekaš?

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

mladiglasba

A štekaš?

Poletje in glasba, a štekaš?
Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;
VEČ ...|24. 7. 2019
Poletje in glasba, a štekaš?
Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Luka SešekJan Gerl

mladiglasba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 7. 2019
Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

politika

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?
Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!
VEČ ...|17. 7. 2019
Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?
Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin

politika

Svetovalnica

VEČ ...|15. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

svetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.
VEČ ...|15. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|15. 7. 2019
Sirup iz malin in ribeza

Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.

Sirup iz malin in ribeza

Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sirup iz malin in ribeza
Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.
VEČ ...|15. 7. 2019
Sirup iz malin in ribeza
Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|1. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

Kuhajmo s sestro Nikolino

V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

svetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.
VEČ ...|1. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

Matjaž Merljak

svetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|1. 7. 2019
Sir za paniranje

Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.

Sir za paniranje

Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sir za paniranje
Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.
VEČ ...|1. 7. 2019
Sir za paniranje
Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

časnivolitveeualeš maverkomentar

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost
Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.
VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost
Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver

časnivolitveeualeš maverkomentar

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|20. 5. 2019
Uporaba riževe moke za kruh

Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

Uporaba riževe moke za kruh

Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Uporaba riževe moke za kruh
Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.
VEČ ...|20. 5. 2019
Uporaba riževe moke za kruh
Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|20. 5. 2019
Skutin nadev za potico

Pri potici iz pol kilograma moke naj naredi nadev iz 700 g skute, ki naj bo suha. Naj jo prepasira ali na suho premeša s kuhalnico. Doda ščep soli in vsaj tri rumenjake ter 15 dag sladkorja in vanilin sladkor. Lahko limonin sok ali limonino lupino. Dodamo tri žlice pšeničnega zdroba ali vanilin puding. Premeša in doda trd sneg ter naloži na razvaljano testo za potico.

Skutin nadev za potico

Pri potici iz pol kilograma moke naj naredi nadev iz 700 g skute, ki naj bo suha. Naj jo prepasira ali na suho premeša s kuhalnico. Doda ščep soli in vsaj tri rumenjake ter 15 dag sladkorja in vanilin sladkor. Lahko limonin sok ali limonino lupino. Dodamo tri žlice pšeničnega zdroba ali vanilin puding. Premeša in doda trd sneg ter naloži na razvaljano testo za potico.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Skutin nadev za potico
Pri potici iz pol kilograma moke naj naredi nadev iz 700 g skute, ki naj bo suha. Naj jo prepasira ali na suho premeša s kuhalnico. Doda ščep soli in vsaj tri rumenjake ter 15 dag sladkorja in vanilin sladkor. Lahko limonin sok ali limonino lupino. Dodamo tri žlice pšeničnega zdroba ali vanilin puding. Premeša in doda trd sneg ter naloži na razvaljano testo za potico.
VEČ ...|20. 5. 2019
Skutin nadev za potico
Pri potici iz pol kilograma moke naj naredi nadev iz 700 g skute, ki naj bo suha. Naj jo prepasira ali na suho premeša s kuhalnico. Doda ščep soli in vsaj tri rumenjake ter 15 dag sladkorja in vanilin sladkor. Lahko limonin sok ali limonino lupino. Dodamo tri žlice pšeničnega zdroba ali vanilin puding. Premeša in doda trd sneg ter naloži na razvaljano testo za potico.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|16. 5. 2019
202. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

202. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

202. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….
VEČ ...|16. 5. 2019
202. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Z ljudmi na poti

VEČ ...|14. 4. 2019
Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna

V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna

V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna
V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.
VEČ ...|14. 4. 2019
Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna
V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

Andrej Šinko

družbapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 4. 2019
Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi

V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.

Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi

V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.

Jaka Košir

Kulturni utrinki

Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi
V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.
VEČ ...|4. 4. 2019
Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi
V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.

Jože Bartolj

Jaka Košir

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|1. 4. 2019
Zelenjavni narastek

Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.

Zelenjavni narastek

Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zelenjavni narastek
Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.
VEČ ...|1. 4. 2019
Zelenjavni narastek
Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

komentardružbademografijarodnostpolitika

Komentar Časnik.si

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar

komentardružbademografijarodnostpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Matevž KoširSlavka Košir

Moja zgodba

Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.
VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Jože Bartolj

Matevž KoširSlavka Košir

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 3. 2019
Ali dobimo dovolj energije z zeljenjavo?

Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.

Ali dobimo dovolj energije z zeljenjavo?

Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Ali dobimo dovolj energije z zeljenjavo?
Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.
VEČ ...|18. 3. 2019
Ali dobimo dovolj energije z zeljenjavo?
Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|17. 3. 2019
Devet let vojne v Siriji, ozadje razprav o evtanaziji v Evropi

V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.

Devet let vojne v Siriji, ozadje razprav o evtanaziji v Evropi

V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.

duhovnostinfopogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Devet let vojne v Siriji, ozadje razprav o evtanaziji v Evropi
V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.
VEČ ...|17. 3. 2019
Devet let vojne v Siriji, ozadje razprav o evtanaziji v Evropi
V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.

Marjana DebevecBlaž Lesnik

duhovnostinfopogovor

Moja zgodba

VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Matevž Košir

Moja zgodba

Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.
VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Jože Bartolj

Matevž Košir

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 3. 2019
Škropilnice je dobro pregledati in servisirati pred sezono uporabe

Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!

Škropilnice je dobro pregledati in servisirati pred sezono uporabe

Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Škropilnice je dobro pregledati in servisirati pred sezono uporabe
Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!
VEČ ...|14. 3. 2019
Škropilnice je dobro pregledati in servisirati pred sezono uporabe
Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2019
Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države

V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države

V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

infokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države
V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.
VEČ ...|4. 3. 2019
Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države
V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Petra Stopar

infokomentarpogovorpolitika

Svetovalnica

VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

družbapogovorkultura

Svetovalnica

Bonton
Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.
VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton
Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Marjan Bunič

družbapogovorkultura

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2019
Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dom

Informativni prispevki

Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah
31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.
VEČ ...|7. 2. 2019
Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah
31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dom

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|3. 2. 2019
Svetovni dan mladih, kristjani v Siriji in pogovor papeža z novinarji

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.

Svetovni dan mladih, kristjani v Siriji in pogovor papeža z novinarji

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.

duhovnostSDM Panama 2019papež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Svetovni dan mladih, kristjani v Siriji in pogovor papeža z novinarji
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.
VEČ ...|3. 2. 2019
Svetovni dan mladih, kristjani v Siriji in pogovor papeža z novinarji
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.

Marjana DebevecMarta JerebičBlaž Lesnik

duhovnostSDM Panama 2019papež

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 1. 2019
Krvavice

Zakaj krvavice pokajo? Ali se pri izdelavi lahko kri skuha? Sestra Nikolina odgovarja pritrdilno: kri damo na pekač in spečemo, da zakrkne. To prepasiramo in dodamo v kašo. Krvavic pa ne preveč napolnit, da pri peki ne počijo. Damo jih v pečico in pečemo pri 180 stopinjah. Eno od špil odvzamemo ter klobaso pred peko prebodemo z vilicami.

Krvavice

Zakaj krvavice pokajo? Ali se pri izdelavi lahko kri skuha? Sestra Nikolina odgovarja pritrdilno: kri damo na pekač in spečemo, da zakrkne. To prepasiramo in dodamo v kašo. Krvavic pa ne preveč napolnit, da pri peki ne počijo. Damo jih v pečico in pečemo pri 180 stopinjah. Eno od špil odvzamemo ter klobaso pred peko prebodemo z vilicami.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krvavice
Zakaj krvavice pokajo? Ali se pri izdelavi lahko kri skuha? Sestra Nikolina odgovarja pritrdilno: kri damo na pekač in spečemo, da zakrkne. To prepasiramo in dodamo v kašo. Krvavic pa ne preveč napolnit, da pri peki ne počijo. Damo jih v pečico in pečemo pri 180 stopinjah. Eno od špil odvzamemo ter klobaso pred peko prebodemo z vilicami.
VEČ ...|28. 1. 2019
Krvavice
Zakaj krvavice pokajo? Ali se pri izdelavi lahko kri skuha? Sestra Nikolina odgovarja pritrdilno: kri damo na pekač in spečemo, da zakrkne. To prepasiramo in dodamo v kašo. Krvavic pa ne preveč napolnit, da pri peki ne počijo. Damo jih v pečico in pečemo pri 180 stopinjah. Eno od špil odvzamemo ter klobaso pred peko prebodemo z vilicami.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
Ekumenska osmina Silvester Gaberšček

Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.

Ekumenska osmina Silvester Gaberšček

Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.

papežpogovor

Informativni prispevki

Ekumenska osmina Silvester Gaberšček
Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.
VEČ ...|18. 1. 2019
Ekumenska osmina Silvester Gaberšček
Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.

Marjana Debevec

papežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 12. 2018
Pregled letošnjega dogajanja v svetu

Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.

Pregled letošnjega dogajanja v svetu

Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.

komentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

Pregled letošnjega dogajanja v svetu
Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.
VEČ ...|27. 12. 2018
Pregled letošnjega dogajanja v svetu
Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.

Andrej Šinko

komentarpolitikapogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Jože Bartolj

Vera Lestanslovenski mučencispomin

Komentar tedna

VEČ ...|13. 12. 2019
Helena Jaklitsch: Brati inu obstati

Za to gre!Avtorica današnjega komentarja o branju in kupovanju knjig.

Helena Jaklitsch: Brati inu obstati

Za to gre!Avtorica današnjega komentarja o branju in kupovanju knjig.

Helena Jalitsch

kulturakomentarvzgojaknjiga

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 12. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. december 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. december 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 12. 2019
25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s prireditvijo obeležil 25-letnico delovanja. Na njej so v preteklost in prihodnost pogledali višji sekretar Rudi Merljak, državna sekretarka Olga Belec in minister Peter J. Česnik. Pred mikrofon smo ujeli tudi nekaj nekdanjih predstojnikov Urada.

25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s prireditvijo obeležil 25-letnico delovanja. Na njej so v preteklost in prihodnost pogledali višji sekretar Rudi Merljak, državna sekretarka Olga Belec in minister Peter J. Česnik. Pred mikrofon smo ujeli tudi nekaj nekdanjih predstojnikov Urada.

Matjaž Merljak

rojakiinfourad

Dogodki

VEČ ...|28. 11. 2019
Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Petkov večer

VEČ ...|13. 12. 2019
Predstavitev nove plošče Primoža Križaja

V Petkovem večeru je bil z nami Primož Križaj, ki je skupaj z glasbeniki v živo predstavil svojo novo ploščo.

Predstavitev nove plošče Primoža Križaja

V Petkovem večeru je bil z nami Primož Križaj, ki je skupaj z glasbeniki v živo predstavil svojo novo ploščo.

Mateja Feltrin Novljan

glasbakoncertPrimož Križaj

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 12. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|13. 12. 2019
Živa gora

Odmev Mednarodnega dne gora prinaša tudi festival brati gore. V oddaji smo se pobudi pridružili s poetično refleksijo Živa gora. Gre za delo škotske pesnice in pisateljice Nan Shepard, v katerem se med seboj tenkočutno prepletajo gora, narava in človek. Z nami je bila prevajalka Miriam Drev.

Živa gora

Odmev Mednarodnega dne gora prinaša tudi festival brati gore. V oddaji smo se pobudi pridružili s poetično refleksijo Živa gora. Gre za delo škotske pesnice in pisateljice Nan Shepard, v katerem se med seboj tenkočutno prepletajo gora, narava in človek. Z nami je bila prevajalka Miriam Drev.

Blaž Lesnik

naravaŽiva goraMiriam Drev

Mladoskop

VEČ ...|13. 12. 2019
Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019

Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019

Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturaodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 12. 2019
Borut Smrekar o prazničnem programu Slovenske Filharmonije

Borut Smrekar o prazničnem programu Slovenske Filharmonije

Jože Bartolj

kulturaBorut Smrekarslovenska filharmonija