Informativni prispevki

VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 10. 2019
Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?

To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?

To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?
To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.
VEČ ...|7. 10. 2019
Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?
To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 10. 2019
Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov

NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov

NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

kmetijstvonaravanepremičninesir

Kmetijska oddaja

Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov
NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.
VEČ ...|6. 10. 2019
Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov
NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

Robert Božič

kmetijstvonaravanepremičninesir

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 10. 2019
30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov

Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov

Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov
Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.
VEČ ...|1. 10. 2019
30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov
Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 9. 2019
Jutri vabljeni na II. festival slovenskih sirov

Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem

Jutri vabljeni na II. festival slovenskih sirov

Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Jutri vabljeni na II. festival slovenskih sirov
Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem
VEČ ...|30. 9. 2019
Jutri vabljeni na II. festival slovenskih sirov
Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 9. 2019
II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA

Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA

Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

kmetijstvokultura

Kmetijska oddaja

II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA
Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.
VEČ ...|29. 9. 2019
II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA
Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

Robert Božič

kmetijstvokultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 9. 2019
Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami

Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami

Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami
Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.
VEČ ...|20. 9. 2019
Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami
Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|9. 9. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.

Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.

svetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.
VEČ ...|9. 9. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.

Matjaž Merljak

svetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 9. 2019
Paradižnikova mezga oz. kečap

Očiščen in razrezan paradižnik v širši posodi, ki ji dno malo namastimo, počasi kuhamo in vmes večkrat pomešamo (za kečap spoti odvzemamo tekočino). Dodamo vejice zelene, peteršilja in bazilike. Prepasiramo in nato osolimo (5 l mezge 1-2 žlici soli) ter kuhamo 10 minut. Če je prekislo, jo posladkamo. Nalivamo v pogrete kozarce ali steklenice.

Paradižnikova mezga oz. kečap

Očiščen in razrezan paradižnik v širši posodi, ki ji dno malo namastimo, počasi kuhamo in vmes večkrat pomešamo (za kečap spoti odvzemamo tekočino). Dodamo vejice zelene, peteršilja in bazilike. Prepasiramo in nato osolimo (5 l mezge 1-2 žlici soli) ter kuhamo 10 minut. Če je prekislo, jo posladkamo. Nalivamo v pogrete kozarce ali steklenice.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Paradižnikova mezga oz. kečap
Očiščen in razrezan paradižnik v širši posodi, ki ji dno malo namastimo, počasi kuhamo in vmes večkrat pomešamo (za kečap spoti odvzemamo tekočino). Dodamo vejice zelene, peteršilja in bazilike. Prepasiramo in nato osolimo (5 l mezge 1-2 žlici soli) ter kuhamo 10 minut. Če je prekislo, jo posladkamo. Nalivamo v pogrete kozarce ali steklenice.
VEČ ...|9. 9. 2019
Paradižnikova mezga oz. kečap
Očiščen in razrezan paradižnik v širši posodi, ki ji dno malo namastimo, počasi kuhamo in vmes večkrat pomešamo (za kečap spoti odvzemamo tekočino). Dodamo vejice zelene, peteršilja in bazilike. Prepasiramo in nato osolimo (5 l mezge 1-2 žlici soli) ter kuhamo 10 minut. Če je prekislo, jo posladkamo. Nalivamo v pogrete kozarce ali steklenice.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 9. 2019
Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?

Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?

Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?
Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .
VEČ ...|9. 9. 2019
Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?
Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|26. 8. 2019
Skutini štruklji s kašo

Nadev: kašo naj gosto skuhamo v mleku in jo malo sladkamo. Skuto je treba prepasirati, da je gladka. Dodamo sol in rumenjake, limonino aromo, vanilni sladkor in rozino. Iz vsega tega naredimo nadev, ki ga naložimo na vlečeno testo in zavijemo ter skuhamo ali spečemo.

Skutini štruklji s kašo

Nadev: kašo naj gosto skuhamo v mleku in jo malo sladkamo. Skuto je treba prepasirati, da je gladka. Dodamo sol in rumenjake, limonino aromo, vanilni sladkor in rozino. Iz vsega tega naredimo nadev, ki ga naložimo na vlečeno testo in zavijemo ter skuhamo ali spečemo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Skutini štruklji s kašo
Nadev: kašo naj gosto skuhamo v mleku in jo malo sladkamo. Skuto je treba prepasirati, da je gladka. Dodamo sol in rumenjake, limonino aromo, vanilni sladkor in rozino. Iz vsega tega naredimo nadev, ki ga naložimo na vlečeno testo in zavijemo ter skuhamo ali spečemo.
VEČ ...|26. 8. 2019
Skutini štruklji s kašo
Nadev: kašo naj gosto skuhamo v mleku in jo malo sladkamo. Skuto je treba prepasirati, da je gladka. Dodamo sol in rumenjake, limonino aromo, vanilni sladkor in rozino. Iz vsega tega naredimo nadev, ki ga naložimo na vlečeno testo in zavijemo ter skuhamo ali spečemo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|26. 8. 2019
Zamrzovanje stročjega fižola

Pravilno je, da ga blanširamo, tako ga tudi lažje spravimo in boljše se obnese. A blanširamo na kratko - ob prvih vrelcih vode, v katero damo žlico sladkorja, ga poberemo iz vode.

Zamrzovanje stročjega fižola

Pravilno je, da ga blanširamo, tako ga tudi lažje spravimo in boljše se obnese. A blanširamo na kratko - ob prvih vrelcih vode, v katero damo žlico sladkorja, ga poberemo iz vode.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zamrzovanje stročjega fižola
Pravilno je, da ga blanširamo, tako ga tudi lažje spravimo in boljše se obnese. A blanširamo na kratko - ob prvih vrelcih vode, v katero damo žlico sladkorja, ga poberemo iz vode.
VEČ ...|26. 8. 2019
Zamrzovanje stročjega fižola
Pravilno je, da ga blanširamo, tako ga tudi lažje spravimo in boljše se obnese. A blanširamo na kratko - ob prvih vrelcih vode, v katero damo žlico sladkorja, ga poberemo iz vode.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|16. 8. 2019
Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo

V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo

V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

izobraževanjepogovorsvetovanje

Svetovalnica

Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo
V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.
VEČ ...|16. 8. 2019
Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo
V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

Tanja Dominko

izobraževanjepogovorsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|8. 8. 2019
Svetovalnica z Zvezo potrošnikov Slovenije

Na Zvezi potrošnikov Slovenije začenjajo skupinski nakup kakovostnih kaminskih peči na pelete, s katerim želijo potrošnikom ponuditi možnost nakupa na neodvisnem mednarodnem primerjalnem testu potrošniških organizacij preverjenih kaminskih peči po čim bolj ugodnih pogojih. V prvi fazi zbirajo prijave zainteresiranih potrošnikov, ki bodo v začetku septembra obveščeni o ponudbi skupinskega nakupa – takrat se bodo odločili, ali bodo kupili katerega izmed modelov kaminskih peči na pelete pri izbranem ponudniku skupinskega nakupa.

Svetovalnica z Zvezo potrošnikov Slovenije

Na Zvezi potrošnikov Slovenije začenjajo skupinski nakup kakovostnih kaminskih peči na pelete, s katerim želijo potrošnikom ponuditi možnost nakupa na neodvisnem mednarodnem primerjalnem testu potrošniških organizacij preverjenih kaminskih peči po čim bolj ugodnih pogojih. V prvi fazi zbirajo prijave zainteresiranih potrošnikov, ki bodo v začetku septembra obveščeni o ponudbi skupinskega nakupa – takrat se bodo odločili, ali bodo kupili katerega izmed modelov kaminskih peči na pelete pri izbranem ponudniku skupinskega nakupa.

Boštjan Okoren

Svetovalnica

Svetovalnica z Zvezo potrošnikov Slovenije
Na Zvezi potrošnikov Slovenije začenjajo skupinski nakup kakovostnih kaminskih peči na pelete, s katerim želijo potrošnikom ponuditi možnost nakupa na neodvisnem mednarodnem primerjalnem testu potrošniških organizacij preverjenih kaminskih peči po čim bolj ugodnih pogojih. V prvi fazi zbirajo prijave zainteresiranih potrošnikov, ki bodo v začetku septembra obveščeni o ponudbi skupinskega nakupa – takrat se bodo odločili, ali bodo kupili katerega izmed modelov kaminskih peči na pelete pri izbranem ponudniku skupinskega nakupa.
VEČ ...|8. 8. 2019
Svetovalnica z Zvezo potrošnikov Slovenije
Na Zvezi potrošnikov Slovenije začenjajo skupinski nakup kakovostnih kaminskih peči na pelete, s katerim želijo potrošnikom ponuditi možnost nakupa na neodvisnem mednarodnem primerjalnem testu potrošniških organizacij preverjenih kaminskih peči po čim bolj ugodnih pogojih. V prvi fazi zbirajo prijave zainteresiranih potrošnikov, ki bodo v začetku septembra obveščeni o ponudbi skupinskega nakupa – takrat se bodo odločili, ali bodo kupili katerega izmed modelov kaminskih peči na pelete pri izbranem ponudniku skupinskega nakupa.

Jože Bartolj

Boštjan Okoren

A štekaš?

VEČ ...|24. 7. 2019
Poletje in glasba, a štekaš?

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Poletje in glasba, a štekaš?

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

mladiglasba

A štekaš?

Poletje in glasba, a štekaš?
Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;
VEČ ...|24. 7. 2019
Poletje in glasba, a štekaš?
Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Luka SešekJan Gerl

mladiglasba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 7. 2019
Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

politika

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?
Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!
VEČ ...|17. 7. 2019
Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?
Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin

politika

Svetovalnica

VEČ ...|15. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

svetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.
VEČ ...|15. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|15. 7. 2019
Sirup iz malin in ribeza

Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.

Sirup iz malin in ribeza

Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sirup iz malin in ribeza
Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.
VEČ ...|15. 7. 2019
Sirup iz malin in ribeza
Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|1. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

Kuhajmo s sestro Nikolino

V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

svetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.
VEČ ...|1. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

Matjaž Merljak

svetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|1. 7. 2019
Sir za paniranje

Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.

Sir za paniranje

Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sir za paniranje
Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.
VEČ ...|1. 7. 2019
Sir za paniranje
Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

časnivolitveeualeš maverkomentar

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost
Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.
VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost
Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver

časnivolitveeualeš maverkomentar

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|20. 5. 2019
Uporaba riževe moke za kruh

Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

Uporaba riževe moke za kruh

Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Uporaba riževe moke za kruh
Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.
VEČ ...|20. 5. 2019
Uporaba riževe moke za kruh
Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|20. 5. 2019
Skutin nadev za potico

Pri potici iz pol kilograma moke naj naredi nadev iz 700 g skute, ki naj bo suha. Naj jo prepasira ali na suho premeša s kuhalnico. Doda ščep soli in vsaj tri rumenjake ter 15 dag sladkorja in vanilin sladkor. Lahko limonin sok ali limonino lupino. Dodamo tri žlice pšeničnega zdroba ali vanilin puding. Premeša in doda trd sneg ter naloži na razvaljano testo za potico.

Skutin nadev za potico

Pri potici iz pol kilograma moke naj naredi nadev iz 700 g skute, ki naj bo suha. Naj jo prepasira ali na suho premeša s kuhalnico. Doda ščep soli in vsaj tri rumenjake ter 15 dag sladkorja in vanilin sladkor. Lahko limonin sok ali limonino lupino. Dodamo tri žlice pšeničnega zdroba ali vanilin puding. Premeša in doda trd sneg ter naloži na razvaljano testo za potico.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Skutin nadev za potico
Pri potici iz pol kilograma moke naj naredi nadev iz 700 g skute, ki naj bo suha. Naj jo prepasira ali na suho premeša s kuhalnico. Doda ščep soli in vsaj tri rumenjake ter 15 dag sladkorja in vanilin sladkor. Lahko limonin sok ali limonino lupino. Dodamo tri žlice pšeničnega zdroba ali vanilin puding. Premeša in doda trd sneg ter naloži na razvaljano testo za potico.
VEČ ...|20. 5. 2019
Skutin nadev za potico
Pri potici iz pol kilograma moke naj naredi nadev iz 700 g skute, ki naj bo suha. Naj jo prepasira ali na suho premeša s kuhalnico. Doda ščep soli in vsaj tri rumenjake ter 15 dag sladkorja in vanilin sladkor. Lahko limonin sok ali limonino lupino. Dodamo tri žlice pšeničnega zdroba ali vanilin puding. Premeša in doda trd sneg ter naloži na razvaljano testo za potico.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|16. 5. 2019
202. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

202. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

202. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….
VEČ ...|16. 5. 2019
202. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Z ljudmi na poti

VEČ ...|14. 4. 2019
Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna

V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna

V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna
V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.
VEČ ...|14. 4. 2019
Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna
V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

Andrej Šinko

družbapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 4. 2019
Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi

V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.

Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi

V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.

Jaka Košir

Kulturni utrinki

Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi
V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.
VEČ ...|4. 4. 2019
Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi
V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.

Jože Bartolj

Jaka Košir

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|1. 4. 2019
Zelenjavni narastek

Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.

Zelenjavni narastek

Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zelenjavni narastek
Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.
VEČ ...|1. 4. 2019
Zelenjavni narastek
Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

komentardružbademografijarodnostpolitika

Komentar Časnik.si

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar

komentardružbademografijarodnostpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Matevž KoširSlavka Košir

Moja zgodba

Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.
VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Jože Bartolj

Matevž KoširSlavka Košir

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 3. 2019
Ali dobimo dovolj energije z zeljenjavo?

Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.

Ali dobimo dovolj energije z zeljenjavo?

Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Ali dobimo dovolj energije z zeljenjavo?
Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.
VEČ ...|18. 3. 2019
Ali dobimo dovolj energije z zeljenjavo?
Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|17. 3. 2019
Devet let vojne v Siriji, ozadje razprav o evtanaziji v Evropi

V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.

Devet let vojne v Siriji, ozadje razprav o evtanaziji v Evropi

V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.

duhovnostinfopogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Devet let vojne v Siriji, ozadje razprav o evtanaziji v Evropi
V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.
VEČ ...|17. 3. 2019
Devet let vojne v Siriji, ozadje razprav o evtanaziji v Evropi
V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.

Marjana DebevecBlaž Lesnik

duhovnostinfopogovor

Moja zgodba

VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Matevž Košir

Moja zgodba

Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.
VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Jože Bartolj

Matevž Košir

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 3. 2019
Škropilnice je dobro pregledati in servisirati pred sezono uporabe

Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!

Škropilnice je dobro pregledati in servisirati pred sezono uporabe

Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Škropilnice je dobro pregledati in servisirati pred sezono uporabe
Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!
VEČ ...|14. 3. 2019
Škropilnice je dobro pregledati in servisirati pred sezono uporabe
Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2019
Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države

V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države

V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

infokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države
V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.
VEČ ...|4. 3. 2019
Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države
V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Petra Stopar

infokomentarpogovorpolitika

Svetovalnica

VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

družbapogovorkultura

Svetovalnica

Bonton
Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.
VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton
Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Marjan Bunič

družbapogovorkultura

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2019
Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dom

Informativni prispevki

Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah
31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.
VEČ ...|7. 2. 2019
Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah
31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dom

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|3. 2. 2019
Svetovni dan mladih, kristjani v Siriji in pogovor papeža z novinarji

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.

Svetovni dan mladih, kristjani v Siriji in pogovor papeža z novinarji

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.

duhovnostSDM Panama 2019papež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Svetovni dan mladih, kristjani v Siriji in pogovor papeža z novinarji
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.
VEČ ...|3. 2. 2019
Svetovni dan mladih, kristjani v Siriji in pogovor papeža z novinarji
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.

Marjana DebevecMarta JerebičBlaž Lesnik

duhovnostSDM Panama 2019papež

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 1. 2019
Krvavice

Zakaj krvavice pokajo? Ali se pri izdelavi lahko kri skuha? Sestra Nikolina odgovarja pritrdilno: kri damo na pekač in spečemo, da zakrkne. To prepasiramo in dodamo v kašo. Krvavic pa ne preveč napolnit, da pri peki ne počijo. Damo jih v pečico in pečemo pri 180 stopinjah. Eno od špil odvzamemo ter klobaso pred peko prebodemo z vilicami.

Krvavice

Zakaj krvavice pokajo? Ali se pri izdelavi lahko kri skuha? Sestra Nikolina odgovarja pritrdilno: kri damo na pekač in spečemo, da zakrkne. To prepasiramo in dodamo v kašo. Krvavic pa ne preveč napolnit, da pri peki ne počijo. Damo jih v pečico in pečemo pri 180 stopinjah. Eno od špil odvzamemo ter klobaso pred peko prebodemo z vilicami.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krvavice
Zakaj krvavice pokajo? Ali se pri izdelavi lahko kri skuha? Sestra Nikolina odgovarja pritrdilno: kri damo na pekač in spečemo, da zakrkne. To prepasiramo in dodamo v kašo. Krvavic pa ne preveč napolnit, da pri peki ne počijo. Damo jih v pečico in pečemo pri 180 stopinjah. Eno od špil odvzamemo ter klobaso pred peko prebodemo z vilicami.
VEČ ...|28. 1. 2019
Krvavice
Zakaj krvavice pokajo? Ali se pri izdelavi lahko kri skuha? Sestra Nikolina odgovarja pritrdilno: kri damo na pekač in spečemo, da zakrkne. To prepasiramo in dodamo v kašo. Krvavic pa ne preveč napolnit, da pri peki ne počijo. Damo jih v pečico in pečemo pri 180 stopinjah. Eno od špil odvzamemo ter klobaso pred peko prebodemo z vilicami.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
Ekumenska osmina Silvester Gaberšček

Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.

Ekumenska osmina Silvester Gaberšček

Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.

papežpogovor

Informativni prispevki

Ekumenska osmina Silvester Gaberšček
Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.
VEČ ...|18. 1. 2019
Ekumenska osmina Silvester Gaberšček
Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.

Marjana Debevec

papežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 12. 2018
Pregled letošnjega dogajanja v svetu

Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.

Pregled letošnjega dogajanja v svetu

Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.

komentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

Pregled letošnjega dogajanja v svetu
Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.
VEČ ...|27. 12. 2018
Pregled letošnjega dogajanja v svetu
Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.

Andrej Šinko

komentarpolitikapogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|23. 12. 2018
Pred božičem ...

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se pred božičem ozrli v države, kjer bodo božič obhajali v težkih okoliščinah. Od blizu smo spoznali življenje nekaterih ljudi v Siriji, ki iščejo novo upanje in pot v prihodnost.

Pred božičem ...

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se pred božičem ozrli v države, kjer bodo božič obhajali v težkih okoliščinah. Od blizu smo spoznali življenje nekaterih ljudi v Siriji, ki iščejo novo upanje in pot v prihodnost.

duhovnostpapežadvent

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pred božičem ...
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se pred božičem ozrli v države, kjer bodo božič obhajali v težkih okoliščinah. Od blizu smo spoznali življenje nekaterih ljudi v Siriji, ki iščejo novo upanje in pot v prihodnost.
VEČ ...|23. 12. 2018
Pred božičem ...
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se pred božičem ozrli v države, kjer bodo božič obhajali v težkih okoliščinah. Od blizu smo spoznali življenje nekaterih ljudi v Siriji, ki iščejo novo upanje in pot v prihodnost.

Marjana Debevec

duhovnostpapežadvent

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 12. 2018
Sirija na pogorišču vojne vstaja v novo jutro

Pred božičnimi prazniki se še posebej oziramo v dežele, kjer kristjani ne bodo mogli božiča praznovati v svobodi, ali živijo v velikih preizkušnjah. Pomislimo na Venezuelo, Nikaragvo, Kenijo, Kamerun, Irak, Severno Korejo in številne druge države. V Siriji se medtem odvija proces sprave, čeprav na nekaterih območjih še vedno divja nasilje.

Sirija na pogorišču vojne vstaja v novo jutro

Pred božičnimi prazniki se še posebej oziramo v dežele, kjer kristjani ne bodo mogli božiča praznovati v svobodi, ali živijo v velikih preizkušnjah. Pomislimo na Venezuelo, Nikaragvo, Kenijo, Kamerun, Irak, Severno Korejo in številne druge države. V Siriji se medtem odvija proces sprave, čeprav na nekaterih območjih še vedno divja nasilje.

duhovnostinfokomentarpapežpogovor

Informativni prispevki

Sirija na pogorišču vojne vstaja v novo jutro
Pred božičnimi prazniki se še posebej oziramo v dežele, kjer kristjani ne bodo mogli božiča praznovati v svobodi, ali živijo v velikih preizkušnjah. Pomislimo na Venezuelo, Nikaragvo, Kenijo, Kamerun, Irak, Severno Korejo in številne druge države. V Siriji se medtem odvija proces sprave, čeprav na nekaterih območjih še vedno divja nasilje.
VEČ ...|22. 12. 2018
Sirija na pogorišču vojne vstaja v novo jutro
Pred božičnimi prazniki se še posebej oziramo v dežele, kjer kristjani ne bodo mogli božiča praznovati v svobodi, ali živijo v velikih preizkušnjah. Pomislimo na Venezuelo, Nikaragvo, Kenijo, Kamerun, Irak, Severno Korejo in številne druge države. V Siriji se medtem odvija proces sprave, čeprav na nekaterih območjih še vedno divja nasilje.

Marjana Debevec

duhovnostinfokomentarpapežpogovor

Za življenje

VEČ ...|8. 12. 2018
Kako praznovati

Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?

Kako praznovati

Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?

praznovanjeadventAlenka Rebula

Za življenje

Kako praznovati
Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?
VEČ ...|8. 12. 2018
Kako praznovati
Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?

Nataša Ličen

praznovanjeadventAlenka Rebula

Radijska kateheza

VEČ ...|8. 12. 2018
Harfa Svetega Duha

Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.

Harfa Svetega Duha

Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.

duhovnostspomin

Radijska kateheza

Harfa Svetega Duha
Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.
VEČ ...|8. 12. 2018
Harfa Svetega Duha
Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.

Mateja Subotičanec

duhovnostspomin

A štekaš?

VEČ ...|21. 11. 2018
Katere pesmi starejšega datuma so v novih preoblekah pritegnile Marjana? Kakšni novosti sta izdali prvi dami slovenskega popa?

Predstavljene skladbe: Rita Ora - Velvet rope; Little mix - More than words feat. Kamille; Anne-Marie & James Arthur - Rewrite the stars; Nina Pušlar - Za naju; Michael Buble - Such a night; Marcus Miller - Que sera sera feat. Selah Sue; Lea Sirk feat. Drill - Recept za lajf; Jason Mraz feat. Meghan Trainor - More than friends; Jonas Blue, Liam Payne, Lennon Stella - Polaroid; Calum Scott - No matter what; Casting crowns - Only Jesus.

Katere pesmi starejšega datuma so v novih preoblekah pritegnile Marjana? Kakšni novosti sta izdali prvi dami slovenskega popa?

Predstavljene skladbe: Rita Ora - Velvet rope; Little mix - More than words feat. Kamille; Anne-Marie & James Arthur - Rewrite the stars; Nina Pušlar - Za naju; Michael Buble - Such a night; Marcus Miller - Que sera sera feat. Selah Sue; Lea Sirk feat. Drill - Recept za lajf; Jason Mraz feat. Meghan Trainor - More than friends; Jonas Blue, Liam Payne, Lennon Stella - Polaroid; Calum Scott - No matter what; Casting crowns - Only Jesus.

glasbamladi

A štekaš?

Katere pesmi starejšega datuma so v novih preoblekah pritegnile Marjana? Kakšni novosti sta izdali prvi dami slovenskega popa?
Predstavljene skladbe: Rita Ora - Velvet rope; Little mix - More than words feat. Kamille; Anne-Marie & James Arthur - Rewrite the stars; Nina Pušlar - Za naju; Michael Buble - Such a night; Marcus Miller - Que sera sera feat. Selah Sue; Lea Sirk feat. Drill - Recept za lajf; Jason Mraz feat. Meghan Trainor - More than friends; Jonas Blue, Liam Payne, Lennon Stella - Polaroid; Calum Scott - No matter what; Casting crowns - Only Jesus.
VEČ ...|21. 11. 2018
Katere pesmi starejšega datuma so v novih preoblekah pritegnile Marjana? Kakšni novosti sta izdali prvi dami slovenskega popa?
Predstavljene skladbe: Rita Ora - Velvet rope; Little mix - More than words feat. Kamille; Anne-Marie & James Arthur - Rewrite the stars; Nina Pušlar - Za naju; Michael Buble - Such a night; Marcus Miller - Que sera sera feat. Selah Sue; Lea Sirk feat. Drill - Recept za lajf; Jason Mraz feat. Meghan Trainor - More than friends; Jonas Blue, Liam Payne, Lennon Stella - Polaroid; Calum Scott - No matter what; Casting crowns - Only Jesus.

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

glasbamladi

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|4. 11. 2018
Sklepni dokument sinode o mladih, pogovor o razmerah v Indiji in Siriji

Tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo povzeli sklepni dokument sinode o mladih. Tajnik na nunciaturi v Indiji, Slovenec Mitja Leskovar, je spregovoril o svojem delu in opažanjih vernosti v tej državi, apostolski nuncij, kardinal Mario Zenari, pa je govoril o razmerah v Siriji.

Sklepni dokument sinode o mladih, pogovor o razmerah v Indiji in Siriji

Tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo povzeli sklepni dokument sinode o mladih. Tajnik na nunciaturi v Indiji, Slovenec Mitja Leskovar, je spregovoril o svojem delu in opažanjih vernosti v tej državi, apostolski nuncij, kardinal Mario Zenari, pa je govoril o razmerah v Siriji.

duhovnostinfopapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Sklepni dokument sinode o mladih, pogovor o razmerah v Indiji in Siriji
Tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo povzeli sklepni dokument sinode o mladih. Tajnik na nunciaturi v Indiji, Slovenec Mitja Leskovar, je spregovoril o svojem delu in opažanjih vernosti v tej državi, apostolski nuncij, kardinal Mario Zenari, pa je govoril o razmerah v Siriji.
VEČ ...|4. 11. 2018
Sklepni dokument sinode o mladih, pogovor o razmerah v Indiji in Siriji
Tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo povzeli sklepni dokument sinode o mladih. Tajnik na nunciaturi v Indiji, Slovenec Mitja Leskovar, je spregovoril o svojem delu in opažanjih vernosti v tej državi, apostolski nuncij, kardinal Mario Zenari, pa je govoril o razmerah v Siriji.

Marjana DebevecMarta Jerebič

duhovnostinfopapežpogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 10. 2018
Vabilo k pridobitvi NPK živinorejec

Predavanja in praktični del usposabljanja na KGZ Novo mesto so namenjena vsem zainteresiranim za pridobitev dodatnih znanj s tega področja, MLADIM PREVZEMNIKOM KMETIJ in ostalim, ki nimajo kmetijske izobrazbe, za namen kandidiranja na javne razpise.

Vabilo k pridobitvi NPK živinorejec

Predavanja in praktični del usposabljanja na KGZ Novo mesto so namenjena vsem zainteresiranim za pridobitev dodatnih znanj s tega področja, MLADIM PREVZEMNIKOM KMETIJ in ostalim, ki nimajo kmetijske izobrazbe, za namen kandidiranja na javne razpise.

kmetijstvonaravasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabilo k pridobitvi NPK živinorejec
Predavanja in praktični del usposabljanja na KGZ Novo mesto so namenjena vsem zainteresiranim za pridobitev dodatnih znanj s tega področja, MLADIM PREVZEMNIKOM KMETIJ in ostalim, ki nimajo kmetijske izobrazbe, za namen kandidiranja na javne razpise.
VEČ ...|3. 10. 2018
Vabilo k pridobitvi NPK živinorejec
Predavanja in praktični del usposabljanja na KGZ Novo mesto so namenjena vsem zainteresiranim za pridobitev dodatnih znanj s tega področja, MLADIM PREVZEMNIKOM KMETIJ in ostalim, ki nimajo kmetijske izobrazbe, za namen kandidiranja na javne razpise.

Robert Božič

kmetijstvonaravasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 10. 2018
Vabilo na 1. festival slovenskih sirov

Skupaj z mag. tatjano Čop smo povabili na 1. Festival slovenskih sirov, ki ga na Brdu pri Kranju pripravlja Združenje kmečkih sirarjev Slovenije.

Vabilo na 1. festival slovenskih sirov

Skupaj z mag. tatjano Čop smo povabili na 1. Festival slovenskih sirov, ki ga na Brdu pri Kranju pripravlja Združenje kmečkih sirarjev Slovenije.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabilo na 1. festival slovenskih sirov
Skupaj z mag. tatjano Čop smo povabili na 1. Festival slovenskih sirov, ki ga na Brdu pri Kranju pripravlja Združenje kmečkih sirarjev Slovenije.
VEČ ...|2. 10. 2018
Vabilo na 1. festival slovenskih sirov
Skupaj z mag. tatjano Čop smo povabili na 1. Festival slovenskih sirov, ki ga na Brdu pri Kranju pripravlja Združenje kmečkih sirarjev Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|23. 9. 2018
Vabilo na 1. festival sirov, nasveti za izbor semena ozimin in vabilo k obisku sadjarskih razstav.

Na gradu Brdo pri Kranju bo 2. oktobra potekal prvi Festival slovenskih sirov. Pripravlja ga Združenje kmečkih sirarjev Slovenije. Mag. Jože Mohar je predstavil ponudbo semena ozimin v semenarski hiši Agrosaat, Marjan Bitenc pa je povabil na 20. razstavo Praznik jeseni Sadjarsko vrtnarskega društva Janeza E. Kreka Sostro.

Vabilo na 1. festival sirov, nasveti za izbor semena ozimin in vabilo k obisku sadjarskih razstav.

Na gradu Brdo pri Kranju bo 2. oktobra potekal prvi Festival slovenskih sirov. Pripravlja ga Združenje kmečkih sirarjev Slovenije. Mag. Jože Mohar je predstavil ponudbo semena ozimin v semenarski hiši Agrosaat, Marjan Bitenc pa je povabil na 20. razstavo Praznik jeseni Sadjarsko vrtnarskega društva Janeza E. Kreka Sostro.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Kmetijska oddaja

Vabilo na 1. festival sirov, nasveti za izbor semena ozimin in vabilo k obisku sadjarskih razstav.
Na gradu Brdo pri Kranju bo 2. oktobra potekal prvi Festival slovenskih sirov. Pripravlja ga Združenje kmečkih sirarjev Slovenije. Mag. Jože Mohar je predstavil ponudbo semena ozimin v semenarski hiši Agrosaat, Marjan Bitenc pa je povabil na 20. razstavo Praznik jeseni Sadjarsko vrtnarskega društva Janeza E. Kreka Sostro.
VEČ ...|23. 9. 2018
Vabilo na 1. festival sirov, nasveti za izbor semena ozimin in vabilo k obisku sadjarskih razstav.
Na gradu Brdo pri Kranju bo 2. oktobra potekal prvi Festival slovenskih sirov. Pripravlja ga Združenje kmečkih sirarjev Slovenije. Mag. Jože Mohar je predstavil ponudbo semena ozimin v semenarski hiši Agrosaat, Marjan Bitenc pa je povabil na 20. razstavo Praznik jeseni Sadjarsko vrtnarskega društva Janeza E. Kreka Sostro.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|10. 9. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti mehke piškote, juho iz hokaido buče in nadevano papriko brez mesa, kako vlagati jurčke, kako se pripravlja jabolčni kis in sirup iz malin in ribeza ... je v studiu poslušalkam in poslušalcem svetovala sestra Nikolina.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti mehke piškote, juho iz hokaido buče in nadevano papriko brez mesa, kako vlagati jurčke, kako se pripravlja jabolčni kis in sirup iz malin in ribeza ... je v studiu poslušalkam in poslušalcem svetovala sestra Nikolina.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako pripraviti mehke piškote, juho iz hokaido buče in nadevano papriko brez mesa, kako vlagati jurčke, kako se pripravlja jabolčni kis in sirup iz malin in ribeza ... je v studiu poslušalkam in poslušalcem svetovala sestra Nikolina.
VEČ ...|10. 9. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako pripraviti mehke piškote, juho iz hokaido buče in nadevano papriko brez mesa, kako vlagati jurčke, kako se pripravlja jabolčni kis in sirup iz malin in ribeza ... je v studiu poslušalkam in poslušalcem svetovala sestra Nikolina.

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|11. 10. 2019
Andreja Eržen Firšt: Dovolj je dnevu njegova lastna teža

O dogajanju v mesecu oktobru, mesecu rožnega venca, pa tudi o prihajajočih novembru in decembru je razmišljala avtorica današnjega komentarja.

Andreja Eržen Firšt: Dovolj je dnevu njegova lastna teža

O dogajanju v mesecu oktobru, mesecu rožnega venca, pa tudi o prihajajočih novembru in decembru je razmišljala avtorica današnjega komentarja.

Radio Ognjišče

komentarduhovnost

Globine

VEČ ...|8. 10. 2019
O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

Blaž Lesnik

duhovnostSveti DuhbiblijaSveto pismo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 10. 2019
Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Robert Božič

kmetijstvogovedoreja

Moja zgodba

VEČ ...|13. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Jože Bartolj

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Radijski roman

VEČ ...|17. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Marjan Bunič

humoreskaGržansmeh

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|17. 10. 2019
223. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Cifra – Mož - Ivo Mojzer; We can work it out – The Beatles, Oh Warum - Gigliola Cinquetti, Zato sem noro te ljubila - Tatjana Gros, If You Dont Know Me by Now - Harold Melvin & the Blue Notes, Al Tata Ti Me Voliš - Miro in Alan Ungar, Tudi za te – Janko Ropret, Fernando – Abba, Vrni se še kdaj v Ljubljano – Marjana Deržaj, Where Do You Go – Cher, Le Coeur Trop Tendre - Nana Mouskouri ...

223. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Cifra – Mož - Ivo Mojzer; We can work it out – The Beatles, Oh Warum - Gigliola Cinquetti, Zato sem noro te ljubila - Tatjana Gros, If You Dont Know Me by Now - Harold Melvin & the Blue Notes, Al Tata Ti Me Voliš - Miro in Alan Ungar, Tudi za te – Janko Ropret, Fernando – Abba, Vrni se še kdaj v Ljubljano – Marjana Deržaj, Where Do You Go – Cher, Le Coeur Trop Tendre - Nana Mouskouri ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|17. 10. 2019
Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih

Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih

Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekomentarkulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 10. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 10. 2019
O novi sezni sakralnega abonmaja

O deveti sezoni Sakralnega abonmaja, ki bo tudi letos prinesel osem koncertov preko celega cerkvenega leta!Pogovor s koordinatorico Sakralnega abonmaja sestro Diano Novak in s strokovim sodelavcem abonmaja Borisom Kerimovom.

O novi sezni sakralnega abonmaja

O deveti sezoni Sakralnega abonmaja, ki bo tudi letos prinesel osem koncertov preko celega cerkvenega leta!Pogovor s koordinatorico Sakralnega abonmaja sestro Diano Novak in s strokovim sodelavcem abonmaja Borisom Kerimovom.

Jože Bartolj

sakralni abonmadiana novakboris kerimov