Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem

Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.

Očiščen in razrezan paradižnik v širši posodi, ki ji dno malo namastimo, počasi kuhamo in vmes večkrat pomešamo (za kečap spoti odvzemamo tekočino). Dodamo vejice zelene, peteršilja in bazilike. Prepasiramo in nato osolimo (5 l mezge 1-2 žlici soli) ter kuhamo 10 minut. Če je prekislo, jo posladkamo. Nalivamo v pogrete kozarce ali steklenice.

Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

Nadev: kašo naj gosto skuhamo v mleku in jo malo sladkamo. Skuto je treba prepasirati, da je gladka. Dodamo sol in rumenjake, limonino aromo, vanilni sladkor in rozino. Iz vsega tega naredimo nadev, ki ga naložimo na vlečeno testo in zavijemo ter skuhamo ali spečemo.

Pravilno je, da ga blanširamo, tako ga tudi lažje spravimo in boljše se obnese. A blanširamo na kratko - ob prvih vrelcih vode, v katero damo žlico sladkorja, ga poberemo iz vode.

V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije začenjajo skupinski nakup kakovostnih kaminskih peči na pelete, s katerim želijo potrošnikom ponuditi možnost nakupa na neodvisnem mednarodnem primerjalnem testu potrošniških organizacij preverjenih kaminskih peči po čim bolj ugodnih pogojih. V prvi fazi zbirajo prijave zainteresiranih potrošnikov, ki bodo v začetku septembra obveščeni o ponudbi skupinskega nakupa – takrat se bodo odločili, ali bodo kupili katerega izmed modelov kaminskih peči na pelete pri izbranem ponudniku skupinskega nakupa.

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.

V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

Pri potici iz pol kilograma moke naj naredi nadev iz 700 g skute, ki naj bo suha. Naj jo prepasira ali na suho premeša s kuhalnico. Doda ščep soli in vsaj tri rumenjake ter 15 dag sladkorja in vanilin sladkor. Lahko limonin sok ali limonino lupino. Dodamo tri žlice pšeničnega zdroba ali vanilin puding. Premeša in doda trd sneg ter naloži na razvaljano testo za potico.

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.

Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.

V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!

V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.

Zakaj krvavice pokajo? Ali se pri izdelavi lahko kri skuha? Sestra Nikolina odgovarja pritrdilno: kri damo na pekač in spečemo, da zakrkne. To prepasiramo in dodamo v kašo. Krvavic pa ne preveč napolnit, da pri peki ne počijo. Damo jih v pečico in pečemo pri 180 stopinjah. Eno od špil odvzamemo ter klobaso pred peko prebodemo z vilicami.

Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.

Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se pred božičem ozrli v države, kjer bodo božič obhajali v težkih okoliščinah. Od blizu smo spoznali življenje nekaterih ljudi v Siriji, ki iščejo novo upanje in pot v prihodnost.

Pred božičnimi prazniki se še posebej oziramo v dežele, kjer kristjani ne bodo mogli božiča praznovati v svobodi, ali živijo v velikih preizkušnjah. Pomislimo na Venezuelo, Nikaragvo, Kenijo, Kamerun, Irak, Severno Korejo in številne druge države. V Siriji se medtem odvija proces sprave, čeprav na nekaterih območjih še vedno divja nasilje.

Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?

Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.

Predstavljene skladbe: Rita Ora - Velvet rope; Little mix - More than words feat. Kamille; Anne-Marie & James Arthur - Rewrite the stars; Nina Pušlar - Za naju; Michael Buble - Such a night; Marcus Miller - Que sera sera feat. Selah Sue; Lea Sirk feat. Drill - Recept za lajf; Jason Mraz feat. Meghan Trainor - More than friends; Jonas Blue, Liam Payne, Lennon Stella - Polaroid; Calum Scott - No matter what; Casting crowns - Only Jesus.

Tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo povzeli sklepni dokument sinode o mladih. Tajnik na nunciaturi v Indiji, Slovenec Mitja Leskovar, je spregovoril o svojem delu in opažanjih vernosti v tej državi, apostolski nuncij, kardinal Mario Zenari, pa je govoril o razmerah v Siriji.

Predavanja in praktični del usposabljanja na KGZ Novo mesto so namenjena vsem zainteresiranim za pridobitev dodatnih znanj s tega področja, MLADIM PREVZEMNIKOM KMETIJ in ostalim, ki nimajo kmetijske izobrazbe, za namen kandidiranja na javne razpise.

Skupaj z mag. tatjano Čop smo povabili na 1. Festival slovenskih sirov, ki ga na Brdu pri Kranju pripravlja Združenje kmečkih sirarjev Slovenije.

Na gradu Brdo pri Kranju bo 2. oktobra potekal prvi Festival slovenskih sirov. Pripravlja ga Združenje kmečkih sirarjev Slovenije. Mag. Jože Mohar je predstavil ponudbo semena ozimin v semenarski hiši Agrosaat, Marjan Bitenc pa je povabil na 20. razstavo Praznik jeseni Sadjarsko vrtnarskega društva Janeza E. Kreka Sostro.

Kako pripraviti mehke piškote, juho iz hokaido buče in nadevano papriko brez mesa, kako vlagati jurčke, kako se pripravlja jabolčni kis in sirup iz malin in ribeza ... je v studiu poslušalkam in poslušalcem svetovala sestra Nikolina.