Potopis z romanja po Armeniji in Gruziji

Romali in potovali smo po Armeniji in Gruziji. V drugem delu radijskega potopisa ste slišali, kako pomembno vlogo ima jezik v teh deželah, pa tudi, kako smo potovali iz ene države v drugo in koliko lepega smo doživljali na poti

Od Marije k Mariji 2025

Tokrat smo vam pripravili reportažo z letošnjega kolesarskega romanja.

Mozaik dneva dne 5. 9.

• Bolezen modrikastega jezika ušla izpod nadzora, v pomoč vključeni tudi vojska in civilna zaščita.
• V NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra Maljevca, glavni očitki povezani z izvajanjem dolgotrajne oskrbe.
• Jutri začetek radijskega kolesarskega romanja od Marije k Mariji.
• Vreme: Zvečer in ponoči na severovzhodu Slovenije možne posamezne močnejše nevihte.

Marija - naš vzor

Vrhniški kaplan Matija Golob je spregovoril o svojem nedavnem mašniškem posvečenju in z nami delil nekaj trenutkov, ki so se mu vtisnili v spomin in bodo lepa popotnica njegovi službi. Ob prazniku je razmišljal tudi o svojem pogledu na Božjo Mater Marijo in obudil otroške spomine vsakoletnega romanja na Zaplaz.  

Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

37. Romanje treh Slovenij

V oddaji ste lahko prisluhnili posnetkom s Svetih Višarij, kjer je bilo preteklo nedeljo 37. Romanje treh Slovenij, ki ga pripravljata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Začelo se je s predavanjem etnologa Marka Smoleta, ki je govoril o Slovencih na Hrvaškem. Osrednji del romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. 

Poživiti moramo vero

Svete Višarje, ki stojijo na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta, so bile že 37. prizorišče romanja Slovencev iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije. Ti se zberejo na tromeji vsako leto na prvo nedeljo v avgustu. Tudi tokrat je predavanju o narodnostno-bivanjskih vprašanjih, bistvenih za naš narod, sledilo slovesno bogoslužje. Vodil ga je škof, ki je odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu, Anton Jamnik. Zbranim je izrekel zahvalo za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Rojaki slovenstvo ohranjajo na različnih delih sveta. Povabil jih je, naj poživijo svojo vero, da bodo kos izzivom, ki jih prinaša ta čas.

So znamenja upanja za Gorski kotar?

Gorski kotar je bil v ospredju letošnjega Romanja treh Slovenij, ki sta ga včeraj na Svetih Višarjah pripravila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Etnolog Marko Smole sicer živi v Ljubljani, z družino skrbi za posestvo in domačo hišo prednikov - Palčavo šišo v Plešcah, ki je od leta 2006 za javnost odprta zasebna etnološka zbirka. Za naš je povedal več o znamenjih upanja, da bi ljudje ostali na področju Gorskega kotarja. Osrednji del romanja je bila sveta maša v božjepotni Mariji cerkvi. Pri njej so se romarji iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva zahvalili za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Več o Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah tudi na naši spletni strani.