Alenka Rebula: Kako se učiti delati za mir?

V sobotni oddaji Za življenje, redno sodeluje tudi izjemna gostja, Alenka Rebula s katero se, leto na teme povezane s kulturo miru, pogovarja kolegica Nataša Ličen. Ob vojni v Ukrajini je to še posebej aktualna tema, sogovornica pa subtilno odpira mnoga vprašanja, ki se tičejo prav vsakega izmed nas. Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz omenjenega pogovora.

Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Teden katoliškega šolstva

Gost: Alojz Grahor, pomočnik ravnatelja za šolo v Škofijski gimnaziji Vipava, profesor matematike. Govorili smo o prednostih in posebnostih katoliških šol, pa o mladih danes, kako se pogovarjati z njimi o aktualnih domačih in svetovnih dogodkih ter kako pristopati v primeru stisk. Povabili smo tudi k prispevanju oz. darovanju v Solidarnostni sklad. 

Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

POST: Alja Fabjan, Hildegarda iz Bingna, Vladimir Vukašinović.

V prvem delu smo objavili del pogovora z izjemno psihoterapevtko in doktorandko zakonske in družinske terapije Aljo Fabjan, ki smo jo na temo zdravega prehranjevanja gostili v eni izmed naših Svetovalnic, v drugem delu pa smo slišali del intervjuja s Prof. dr. Vladimirjem Vukašinovićem, pravoslavnim duhovnikom, ki je napisal knjigo Post – pot v življenje, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj misli pa smo prebrali iz knjige Post brez muk, ki je izšla pri založbi Družina.

Anselm Grün: Življenje in poklic. Druga oddaja.

V teh mesecih mnogi mladi, na križiščih svojih življenj, na kažipotih gledajo napise različnih šol. Pri teh ne prav lahkih odločitvah, s katerimi začrtajo svojo prihodnost, so jim v veliko pomoč lahko izkušnje modrih. Eden takšnih je gotovo pater Anselm Grün, ki je sam opravljal različne poklice znotraj samostana, postal ekonom, kot priznanega predavatelja pa so ga vabili na mnoga srečanja na katerih mu prisluhnejo tako delavci, kot direktorji in menedžerji. Svoje bogate izkušnje je opisal v knjigi Življenje in poklic (založba Ognjišče) v kateri govori o delu, tegobah v službi in veselju, ter o tem, kako nas delo tudi izpolni v življenju. Ker je o mladih, ki smo jim posvetili oddajo, govoril tudi v radijskem misijonu leta 2020, smo objavili odlomek iz tega nagovora.

Kakšno igro besed igramo?

Ste opazili današnji datum? V zaporedje dvojk, kot jih je največ lahko letos v zapisu datuma, se je vrinila le ena ničla. Za ljubitelje številk posrečena kombinacija. In posrečeno je morda kar prava beseda tudi za gibanje, ki je v prejšnjem stoletju obkrožilo svet in z nezmanjšano močjo navdušuje številne generacije ne glede na starost, spol ali status. Koliko posrečenih iger, oblik kakovostnega druženja, posrečenih načinov učenja o življenju in za življenje, iskanj sožitja v sobivanju z naravo, Bogom in s soljudmi. Ustanovil ga je na današnji dan rojeni mož Robert Baden-Powell.

Celoten komentar Nataše Ličen si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Kako do povračila dohodka zaradi karantene?

Vsi samozaposleni, družbeniki in kmetje so v primeru karantene ali zaradi obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene, upravičeni do delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Povračilo se glede na trajanje karantene giblje od 250 do 750 evrov in je mogoče tudi za obdobje od julija do konca letošnjega leta. Več lahko preberete tukaj!

Dr. Jože Magdič: Vedno sem sledil sebi. Marsikdo bi podlegel ponudbi višjega standarda iz tujine. Toda, danes sem srečen v samostojni Sloveniji.

V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim. 

Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Brexit in CO2 razlog za pomanjkanje hrane na Otoku?

Brexit in CO2 razlog za pomanjkanje hrane na Otoku?

Na pragu jeseni se Velika Britanija spet sooča s praznimi policami v trgovinah z živili. Medtem ko je motnjam v oskrbi poleti botrovalo predvsem pomanjkanje delovne sile, pa so vzrok zadnjim težavam pri oskrbi s svežimi živili, visoke cene plina.

Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Gledališka in lutkovna delavnica Krščanske kulturne zveze v Ankaranu

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan. 

Romanje treh Slovenij 2021

Pripravili som posnetke s 33. Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah: predavanje dr. Aleša Mavra, pridigo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, o Višarskih dnevih mladih in o skupini Rast 49, lanskih maturantih iz Argentine. Več si preberite na naši spletni strani.

Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

Prenos škofovskega posvečenja in umestitve novega celjskega škofa Maksimiljana Matjaža

V cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ga je v prisotnosti škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, kardinala Franca Rodeta, vernikov in predstavnikov civilnih oblasti posvetil apostolski nuncij v RS Jean-Marie Speich.

Maksimilijana Matjaža je v nagovoru po evangeliju med drugim povabil, naj ne bo »klerikalen škof, ampak mož, ves od Boga,« naj skrbi za mlade in naj brez strahu zaupa laiškim vernikom številne odgovornosti. »Si biblicist. Božjo besedo podajaj jasno in preprosto. Bogu daj priložnost, ne samo s tem, da mu omogočiš, da bo slišan, ampak tudi tako, da vernikom omogočiš dostop do besede, do katere imajo pravico. Opravljaj službo kateheta, kot to želi papež Frančišek. Ne čakaj, ampak bodi zavzet za Gospodovo hišo.«

https://radio.ognjisce.si/sl/238/novice/33346/maksimilijan-matjaz-posvecen-v-celjskega-skofa.htm

Fanči Perdih: Kako do pridelka plodovk v koritih za rože

»Obstajajo sorte paradižnika in paprike, ki so namenjene za sajenje v lonce. To so manjše sorte, naredijo manjše grmiče, tak paradižnik ne zraste dva metra, ampak do 60 cm, se razrašča bolj grmičasto, rodi na stranskih poganjkih. Take paprike in paradižniki preživijo in obrodijo že, če jih posadimo v lonec premera 20 cm, v kompostno zemljo, pravi Fanči Perdih.

Ali slišiš vpitje kamnov?

Ob cvetni nedelji smo se spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki ga ljudstvo skupaj z njegovimi učenci spremlja s petjem hvalnic. Nekatere farizeje to zmoti in Jezusu naročijo, naj jih vendarle ustavi. On pa jim odvrne, rekoč: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19, 40)

Vabljeni, da si celoten komentar preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

2. mali misijonski nagovor: Otto Neubauer: »Z balkonov se ne da evangelizirati«

Kristjani bi morali biti prvi v gradnji zavezništev in to s krotkostjo, nežnostjo in usmiljenjem, pravi Otto Neubauer, ki k temu še bolj spodbuja tudi v času epidemije. Tudi pred korono smo imeli posebno težavo, da bi ostali v svojem majhnem krogu, od koder gledamo dol na ostale. Vendar se z balkona ne da evangelizirati.

16. radijski misijon – 1. napovednik

Letošnji radijski misijon se bo odvijal od 21. do 27. marca. Naj nas še bolj poveže, okrepi in poživi, da bomo z upanjem čakali na praznik vstajenja našega Gospoda.

Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani. 

293. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...

Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani

Le še do nedelje je mogoča oddaja vloge enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij

V okvir šestega protikoronskega svežnja zakonodaje po 58. členu spada tudi enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij, ki so starejši od 65 let in so brez dohodkov oziroma njihovi mesečni dohodki niso višji od 591,20 eura. Čas za oddajo vloge se izteče v nedeljo 31. januarja.

Kmetje pavšalisti: Izteka se čas za poročanje

Vsi kmetje in drugi imetniki dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja vsako leto pristojnemu davčnemu uradu oddati obračun za minulo leto. 

Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

Register kmetijskih gospodarstev do 24. januarja nedostopen

V tem času bo namreč izvedena posodobitev GERK-ov in iz njih izločene neupravičene površine. Kmetje in kmetice nosilci kmetijskega gospodarstva boste lahko od 31. januarja naprej preverili stanje svojih Grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev in stanje morebitnih drugih napak v registru. Če se nosilec kmetijskega gospodarstva ne bo strinjal s posodobljenimi podatki bo lahko dejansko stanje v registru popravil in uveljavil na pristojni upravni enoti.

Minister Podgoršek: »Nekaj je sicer dovoljeno, ni pa pošteno!«

Stopili smo v novo leto, ki je, vsaj tako se zdi, veliko bolj polno neznank in vprašanj, kot smo bili vajeni ob teh korakih v minulih letih. Na kmetijskem področju bo letos gotovo največ pozornosti usmerjene k ureditvi posameznih prehranskih verig, za to pa je nujno združevanje in složnost.

Anja Mager: Mladi smo med pobudniki organiziranega sodelovanja

Mladi smo bili med pobudniki organiziranega sodelovanja in smo aktivno vpeti v povezovanje kmetijskih nevladnih organizacij ...  Kajti ključno je, da zdaj, ko je stanje alarmantno, ko odkupne cene ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov,  kmetijske nevladne organizacije opravimo svoje delo, se povežemo in javno izpostavimo probleme kmetov..., pravi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Več in podrobneje pa na tej povezavi!

Meso: Padec odkupnih cen v Sloveniji za približno 60 % večji od povprečja EU

Pri pregledu nabavnih in prodajnih cen trgovskih podjetij za sveže postrežno meso mlade govedine Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence ugotavlja, da so pri nabavnih in prodajnih cenah sicer bila prisotna nihanja, vendar ni mogoče potrditi, da so se nabavne cene opazneje znižale, prodajne pa opazneje zvišale. Slednje potrjuje tudi primerjava marž trgovskih podjetij, ki je pokazala, da se te niso bistveno spremenile,« so še zapisali v sporočilu za javnost. Kaj to dejansko pomeni?

Seznami

Epidemija se še naprej razrašča po Sloveniji. V javnem prostoru je na dan prinesla najslabše od najslabšega. Javne debate o težkih vprašanjih ni več. Zamenjalo jo je medsebojno blatenje, kričanje, nadlegovanja in zalezovanja. Preberite komentar!

Pogrebno slovo škofa msgr. dr. Jožefa Smeja

Na vigilijo praznika Kristusa Kralja vesoljstva, 21. novembra 2020, je odšel v večnost upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa 23. maja istega leta. 18. junija 2009 se je upokojil. Njegovo škofovsko geslo se je glasilo: »Milosti polna, spomni se«. Pogreb je bil v njegovi rojstni župniji v Bogojini.

https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32414/v-zivo-pogrebno-slovo-skofa-msgr-dr-jozefa-smeja.htm

Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

Kaj so v nedeljo prosile mlečna in vinska kraljica in hmeljarska princesa?

Najbolj nagovarjajoči trenutki vsakoletnega shoda kmetov pri zavetniku bl. A. M. Slomšku na Ponikvi so mašne prošnje in obred prinašanja darov. Prošnje vsako leto pripravijo kraljice in princese, darove pa z osrednjima, kruhom in vinom, hvaležno prinesejo kmetice in kmetje iz vseh slovenskih pokrajin. Letos so prošnje pripravile mlečna in vinska kraljica ter hmeljarska princesa.

Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Kaj lahko še posadimo po spravilu krompirja?

Fanči Perdih iz semenarske hiše Amarant je nanizala nekaj predlogov:

• kaj posejati na površine, kjer smo npr. izkopali krompir
• kako postopati z zastirkami v tem času

Podivjani liberalizem!

Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Nujno je povezovanje pridelovalcev zelenjave

Stanka Pažek, svetovalka specialistka o letošnjem posvetu pridelovalcev zelenjave, ki se je pred dnevi odvijal na Ptuju.

30 let Lipe sprave

Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.

Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si

Lucerna je kraljica krmnih rastlin

Spomladanska setev lucerne je sicer tvegana, ker nam lahko nagaja pozna zmrzal. A če se za setev odločimo v drugi polovici aprila in pred tem spremljamo dolgoročne vremenske napovedi se nam to lahko obrestuje. Nujen pa je varovalni posevek, pravi mag. Tatjana Pevec, svetovalka specialistka s KGZ Celje.

• Več kmetijskih tematik ...
  

Napovednik za Radijski misijon 2019

Misijonske vsebine bodo temeljito zaznamovale naš radijski spored od jutra do večera. Naj misijon odmeva!

Skrb za dobro počutje živali

Mag. Helena Prepadnik, svetovalka specialistka za področje živinoreje, je opozorila na pomen skrbi za dobro počutje živali.

• Več kmetijskih tematik...

Podprite brezplačen dostop do vsebin!

Upoštevajmo vsa pravila uporabe FFS in varujmo čebele

Vlado Avguštin iz svetovalne službe pri ČZS opozarja na dobro kmetjsko prakso pri uporabi FFS, da bi obvarovali čebele. http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo

Lahko tudi gosenice pušpanove vešče povzročajo alergije?

http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo
Predvsem gosenice prelcev, ki jih najdemo na boru in hrastu so lahko zelo nevarne. Njihove drobne dlačice ob dotiku s človeško kožo lahko povzročijo vnetje s srbečico, ki ga imenujemo gosenični dermatitis. V najhujših primerih pa lahko povzročajo tudi vnetje oči, žrela in celo težave z dihanjem. Lahko take težave povzroča tudi stik z gosenicami pušpanove vešče, ki so se na tej okrasni rastlini v velikem številu pojavile v teh dneh?
Več na naši spletni strani!

Zatiranje pušpanove vešče

Gojitelje opozarjamo, da se na pušpanu že pojavljajo gosenice pušpanove vešče. Priporočamo natančno pregledovanje rastlin in takojšnje ukrepanje, čim opazite škodljivce. Na posameznih manjših rastlinah lahko gosenice ročno odstranjujete, sicer pa priporočamo uporabo insekticida. Zelo dobro učinkovitost lahko dosežete z uporabo katerega od bioloških pripravkov na osnovi mikroorganizmov kot so Agree WG, Delfin WG in Lepinox plus. Sredstva delujejo želodčno, zato morajo gosenice zaužiti insekticid. Po zaužitju se prenehajo prehranjevati, vendar ostanejo še nekaj dni žive.http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo/

Spomladansko gnojenje v EKO pridelavi žit

Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo Mesto, je spregovorila o zakonitsotih spomladanskega gnojenja žit v EKO pridelavi.
Več o kmetijskih temah!

Škropilnice je dobro pregledati in servisirati pred sezono uporabe

Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!

Pravica do življenja in življenja smrti

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.