Sol in luč

VEČ ...|3. 5. 2022
Alenka Rebula: Kako se učiti delati za mir?

V sobotni oddaji Za življenje, redno sodeluje tudi izjemna gostja, Alenka Rebula s katero se, leto na teme povezane s kulturo miru, pogovarja kolegica Nataša Ličen. Ob vojni v Ukrajini je to še posebej aktualna tema, sogovornica pa subtilno odpira mnoga vprašanja, ki se tičejo prav vsakega izmed nas. Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz omenjenega pogovora.

Alenka Rebula: Kako se učiti delati za mir?

V sobotni oddaji Za življenje, redno sodeluje tudi izjemna gostja, Alenka Rebula s katero se, leto na teme povezane s kulturo miru, pogovarja kolegica Nataša Ličen. Ob vojni v Ukrajini je to še posebej aktualna tema, sogovornica pa subtilno odpira mnoga vprašanja, ki se tičejo prav vsakega izmed nas. Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz omenjenega pogovora.

kulturaodnosi

Sol in luč

Alenka Rebula: Kako se učiti delati za mir?

V sobotni oddaji Za življenje, redno sodeluje tudi izjemna gostja, Alenka Rebula s katero se, leto na teme povezane s kulturo miru, pogovarja kolegica Nataša Ličen. Ob vojni v Ukrajini je to še posebej aktualna tema, sogovornica pa subtilno odpira mnoga vprašanja, ki se tičejo prav vsakega izmed nas. Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz omenjenega pogovora.

VEČ ...|3. 5. 2022
Alenka Rebula: Kako se učiti delati za mir?

V sobotni oddaji Za življenje, redno sodeluje tudi izjemna gostja, Alenka Rebula s katero se, leto na teme povezane s kulturo miru, pogovarja kolegica Nataša Ličen. Ob vojni v Ukrajini je to še posebej aktualna tema, sogovornica pa subtilno odpira mnoga vprašanja, ki se tičejo prav vsakega izmed nas. Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz omenjenega pogovora.

Tadej Sadar

kulturaodnosi

Naš pogled

VEČ ...|19. 4. 2022
Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentarhrana

Naš pogled

Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|19. 4. 2022
Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Mirjam Judež

komentarhrana

Naš pogled

VEČ ...|29. 3. 2022
Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentarjavenRTVRTVSloljudstvosvobodapluralnost

Naš pogled

Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|29. 3. 2022
Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarjavenRTVRTVSloljudstvosvobodapluralnost

Svetovalnica

VEČ ...|15. 3. 2022
Teden katoliškega šolstva

Gost: Alojz Grahor, pomočnik ravnatelja za šolo v Škofijski gimnaziji Vipava, profesor matematike. Govorili smo o prednostih in posebnostih katoliških šol, pa o mladih danes, kako se pogovarjati z njimi o aktualnih domačih in svetovnih dogodkih ter kako pristopati v primeru stisk. Povabili smo tudi k prispevanju oz. darovanju v Solidarnostni sklad

Teden katoliškega šolstva

Gost: Alojz Grahor, pomočnik ravnatelja za šolo v Škofijski gimnaziji Vipava, profesor matematike. Govorili smo o prednostih in posebnostih katoliških šol, pa o mladih danes, kako se pogovarjati z njimi o aktualnih domačih in svetovnih dogodkih ter kako pristopati v primeru stisk. Povabili smo tudi k prispevanju oz. darovanju v Solidarnostni sklad

svetovanje

Svetovalnica

Teden katoliškega šolstva

Gost: Alojz Grahor, pomočnik ravnatelja za šolo v Škofijski gimnaziji Vipava, profesor matematike. Govorili smo o prednostih in posebnostih katoliških šol, pa o mladih danes, kako se pogovarjati z njimi o aktualnih domačih in svetovnih dogodkih ter kako pristopati v primeru stisk. Povabili smo tudi k prispevanju oz. darovanju v Solidarnostni sklad

VEČ ...|15. 3. 2022
Teden katoliškega šolstva

Gost: Alojz Grahor, pomočnik ravnatelja za šolo v Škofijski gimnaziji Vipava, profesor matematike. Govorili smo o prednostih in posebnostih katoliških šol, pa o mladih danes, kako se pogovarjati z njimi o aktualnih domačih in svetovnih dogodkih ter kako pristopati v primeru stisk. Povabili smo tudi k prispevanju oz. darovanju v Solidarnostni sklad

Matjaž Merljak

svetovanje

Dogodki

VEČ ...|15. 3. 2022
Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

ukrajinakaritasvojna

Dogodki

Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

VEČ ...|15. 3. 2022
Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Radio Ognjišče

ukrajinakaritasvojna

Sol in luč

VEČ ...|1. 3. 2022
POST: Alja Fabjan, Hildegarda iz Bingna, Vladimir Vukašinović.

V prvem delu smo objavili del pogovora z izjemno psihoterapevtko in doktorandko zakonske in družinske terapije Aljo Fabjan, ki smo jo na temo zdravega prehranjevanja gostili v eni izmed naših Svetovalnic, v drugem delu pa smo slišali del intervjuja s Prof. dr. Vladimirjem Vukašinovićem, pravoslavnim duhovnikom, ki je napisal knjigo Post – pot v življenje, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj misli pa smo prebrali iz knjige Post brez muk, ki je izšla pri založbi Družina.

POST: Alja Fabjan, Hildegarda iz Bingna, Vladimir Vukašinović.

V prvem delu smo objavili del pogovora z izjemno psihoterapevtko in doktorandko zakonske in družinske terapije Aljo Fabjan, ki smo jo na temo zdravega prehranjevanja gostili v eni izmed naših Svetovalnic, v drugem delu pa smo slišali del intervjuja s Prof. dr. Vladimirjem Vukašinovićem, pravoslavnim duhovnikom, ki je napisal knjigo Post – pot v življenje, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj misli pa smo prebrali iz knjige Post brez muk, ki je izšla pri založbi Družina.

naravaodnosizdravstvo

Sol in luč

POST: Alja Fabjan, Hildegarda iz Bingna, Vladimir Vukašinović.

V prvem delu smo objavili del pogovora z izjemno psihoterapevtko in doktorandko zakonske in družinske terapije Aljo Fabjan, ki smo jo na temo zdravega prehranjevanja gostili v eni izmed naših Svetovalnic, v drugem delu pa smo slišali del intervjuja s Prof. dr. Vladimirjem Vukašinovićem, pravoslavnim duhovnikom, ki je napisal knjigo Post – pot v življenje, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj misli pa smo prebrali iz knjige Post brez muk, ki je izšla pri založbi Družina.

VEČ ...|1. 3. 2022
POST: Alja Fabjan, Hildegarda iz Bingna, Vladimir Vukašinović.

V prvem delu smo objavili del pogovora z izjemno psihoterapevtko in doktorandko zakonske in družinske terapije Aljo Fabjan, ki smo jo na temo zdravega prehranjevanja gostili v eni izmed naših Svetovalnic, v drugem delu pa smo slišali del intervjuja s Prof. dr. Vladimirjem Vukašinovićem, pravoslavnim duhovnikom, ki je napisal knjigo Post – pot v življenje, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj misli pa smo prebrali iz knjige Post brez muk, ki je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

naravaodnosizdravstvo

Sol in luč

VEČ ...|22. 2. 2022
Anselm Grün: Življenje in poklic. Druga oddaja.

V teh mesecih mnogi mladi, na križiščih svojih življenj, na kažipotih gledajo napise različnih šol. Pri teh ne prav lahkih odločitvah, s katerimi začrtajo svojo prihodnost, so jim v veliko pomoč lahko izkušnje modrih. Eden takšnih je gotovo pater Anselm Grün, ki je sam opravljal različne poklice znotraj samostana, postal ekonom, kot priznanega predavatelja pa so ga vabili na mnoga srečanja na katerih mu prisluhnejo tako delavci, kot direktorji in menedžerji. Svoje bogate izkušnje je opisal v knjigi Življenje in poklic (založba Ognjišče) v kateri govori o delu, tegobah v službi in veselju, ter o tem, kako nas delo tudi izpolni v življenju. Ker je o mladih, ki smo jim posvetili oddajo, govoril tudi v radijskem misijonu leta 2020, smo objavili odlomek iz tega nagovora.

Anselm Grün: Življenje in poklic. Druga oddaja.

V teh mesecih mnogi mladi, na križiščih svojih življenj, na kažipotih gledajo napise različnih šol. Pri teh ne prav lahkih odločitvah, s katerimi začrtajo svojo prihodnost, so jim v veliko pomoč lahko izkušnje modrih. Eden takšnih je gotovo pater Anselm Grün, ki je sam opravljal različne poklice znotraj samostana, postal ekonom, kot priznanega predavatelja pa so ga vabili na mnoga srečanja na katerih mu prisluhnejo tako delavci, kot direktorji in menedžerji. Svoje bogate izkušnje je opisal v knjigi Življenje in poklic (založba Ognjišče) v kateri govori o delu, tegobah v službi in veselju, ter o tem, kako nas delo tudi izpolni v življenju. Ker je o mladih, ki smo jim posvetili oddajo, govoril tudi v radijskem misijonu leta 2020, smo objavili odlomek iz tega nagovora.

mladiodnosidružba

Sol in luč

Anselm Grün: Življenje in poklic. Druga oddaja.

V teh mesecih mnogi mladi, na križiščih svojih življenj, na kažipotih gledajo napise različnih šol. Pri teh ne prav lahkih odločitvah, s katerimi začrtajo svojo prihodnost, so jim v veliko pomoč lahko izkušnje modrih. Eden takšnih je gotovo pater Anselm Grün, ki je sam opravljal različne poklice znotraj samostana, postal ekonom, kot priznanega predavatelja pa so ga vabili na mnoga srečanja na katerih mu prisluhnejo tako delavci, kot direktorji in menedžerji. Svoje bogate izkušnje je opisal v knjigi Življenje in poklic (založba Ognjišče) v kateri govori o delu, tegobah v službi in veselju, ter o tem, kako nas delo tudi izpolni v življenju. Ker je o mladih, ki smo jim posvetili oddajo, govoril tudi v radijskem misijonu leta 2020, smo objavili odlomek iz tega nagovora.

VEČ ...|22. 2. 2022
Anselm Grün: Življenje in poklic. Druga oddaja.

V teh mesecih mnogi mladi, na križiščih svojih življenj, na kažipotih gledajo napise različnih šol. Pri teh ne prav lahkih odločitvah, s katerimi začrtajo svojo prihodnost, so jim v veliko pomoč lahko izkušnje modrih. Eden takšnih je gotovo pater Anselm Grün, ki je sam opravljal različne poklice znotraj samostana, postal ekonom, kot priznanega predavatelja pa so ga vabili na mnoga srečanja na katerih mu prisluhnejo tako delavci, kot direktorji in menedžerji. Svoje bogate izkušnje je opisal v knjigi Življenje in poklic (založba Ognjišče) v kateri govori o delu, tegobah v službi in veselju, ter o tem, kako nas delo tudi izpolni v življenju. Ker je o mladih, ki smo jim posvetili oddajo, govoril tudi v radijskem misijonu leta 2020, smo objavili odlomek iz tega nagovora.

Tadej Sadar

mladiodnosidružba

Naš pogled

VEČ ...|22. 2. 2022
Kakšno igro besed igramo?

Ste opazili današnji datum? V zaporedje dvojk, kot jih je največ lahko letos v zapisu datuma, se je vrinila le ena ničla. Za ljubitelje številk posrečena kombinacija. In posrečeno je morda kar prava beseda tudi za gibanje, ki je v prejšnjem stoletju obkrožilo svet in z nezmanjšano močjo navdušuje številne generacije ne glede na starost, spol ali status. Koliko posrečenih iger, oblik kakovostnega druženja, posrečenih načinov učenja o življenju in za življenje, iskanj sožitja v sobivanju z naravo, Bogom in s soljudmi. Ustanovil ga je na današnji dan rojeni mož Robert Baden-Powell.

Celoten komentar Nataše Ličen si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Kakšno igro besed igramo?

Ste opazili današnji datum? V zaporedje dvojk, kot jih je največ lahko letos v zapisu datuma, se je vrinila le ena ničla. Za ljubitelje številk posrečena kombinacija. In posrečeno je morda kar prava beseda tudi za gibanje, ki je v prejšnjem stoletju obkrožilo svet in z nezmanjšano močjo navdušuje številne generacije ne glede na starost, spol ali status. Koliko posrečenih iger, oblik kakovostnega druženja, posrečenih načinov učenja o življenju in za življenje, iskanj sožitja v sobivanju z naravo, Bogom in s soljudmi. Ustanovil ga je na današnji dan rojeni mož Robert Baden-Powell.

Celoten komentar Nataše Ličen si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

komentar

Naš pogled

Kakšno igro besed igramo?

Ste opazili današnji datum? V zaporedje dvojk, kot jih je največ lahko letos v zapisu datuma, se je vrinila le ena ničla. Za ljubitelje številk posrečena kombinacija. In posrečeno je morda kar prava beseda tudi za gibanje, ki je v prejšnjem stoletju obkrožilo svet in z nezmanjšano močjo navdušuje številne generacije ne glede na starost, spol ali status. Koliko posrečenih iger, oblik kakovostnega druženja, posrečenih načinov učenja o življenju in za življenje, iskanj sožitja v sobivanju z naravo, Bogom in s soljudmi. Ustanovil ga je na današnji dan rojeni mož Robert Baden-Powell.

Celoten komentar Nataše Ličen si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|22. 2. 2022
Kakšno igro besed igramo?

Ste opazili današnji datum? V zaporedje dvojk, kot jih je največ lahko letos v zapisu datuma, se je vrinila le ena ničla. Za ljubitelje številk posrečena kombinacija. In posrečeno je morda kar prava beseda tudi za gibanje, ki je v prejšnjem stoletju obkrožilo svet in z nezmanjšano močjo navdušuje številne generacije ne glede na starost, spol ali status. Koliko posrečenih iger, oblik kakovostnega druženja, posrečenih načinov učenja o življenju in za življenje, iskanj sožitja v sobivanju z naravo, Bogom in s soljudmi. Ustanovil ga je na današnji dan rojeni mož Robert Baden-Powell.

Celoten komentar Nataše Ličen si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Nataša Ličen

komentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|8. 12. 2021
Kako do povračila dohodka zaradi karantene?

Vsi samozaposleni, družbeniki in kmetje so v primeru karantene ali zaradi obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene, upravičeni do delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Povračilo se glede na trajanje karantene giblje od 250 do 750 evrov in je mogoče tudi za obdobje od julija do konca letošnjega leta. Več lahko preberete tukaj!

Kako do povračila dohodka zaradi karantene?

Vsi samozaposleni, družbeniki in kmetje so v primeru karantene ali zaradi obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene, upravičeni do delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Povračilo se glede na trajanje karantene giblje od 250 do 750 evrov in je mogoče tudi za obdobje od julija do konca letošnjega leta. Več lahko preberete tukaj!

naravakmetijstvokarantenapovračilo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kako do povračila dohodka zaradi karantene?

Vsi samozaposleni, družbeniki in kmetje so v primeru karantene ali zaradi obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene, upravičeni do delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Povračilo se glede na trajanje karantene giblje od 250 do 750 evrov in je mogoče tudi za obdobje od julija do konca letošnjega leta. Več lahko preberete tukaj!

VEČ ...|8. 12. 2021
Kako do povračila dohodka zaradi karantene?

Vsi samozaposleni, družbeniki in kmetje so v primeru karantene ali zaradi obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene, upravičeni do delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Povračilo se glede na trajanje karantene giblje od 250 do 750 evrov in je mogoče tudi za obdobje od julija do konca letošnjega leta. Več lahko preberete tukaj!

Robert Božič

naravakmetijstvokarantenapovračilo

Via positiva

VEČ ...|4. 11. 2021
Dr. Jože Magdič: Vedno sem sledil sebi. Marsikdo bi podlegel ponudbi višjega standarda iz tujine. Toda, danes sem srečen v samostojni Sloveniji.

V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim. 

Dr. Jože Magdič: Vedno sem sledil sebi. Marsikdo bi podlegel ponudbi višjega standarda iz tujine. Toda, danes sem srečen v samostojni Sloveniji.

V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim. 

družbaodnosipogovorzdravstvo

Via positiva

Dr. Jože Magdič: Vedno sem sledil sebi. Marsikdo bi podlegel ponudbi višjega standarda iz tujine. Toda, danes sem srečen v samostojni Sloveniji.

V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim. 

VEČ ...|4. 11. 2021
Dr. Jože Magdič: Vedno sem sledil sebi. Marsikdo bi podlegel ponudbi višjega standarda iz tujine. Toda, danes sem srečen v samostojni Sloveniji.

V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorzdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|5. 10. 2021
Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentardružbakoronavirusepidemijacepljenje

Naš pogled

Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|5. 10. 2021
Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

komentardružbakoronavirusepidemijacepljenje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 9. 2021
Brexit in CO2 razlog za pomanjkanje hrane na Otoku?

Brexit in CO2 razlog za pomanjkanje hrane na Otoku?

Na pragu jeseni se Velika Britanija spet sooča s praznimi policami v trgovinah z živili. Medtem ko je motnjam v oskrbi poleti botrovalo predvsem pomanjkanje delovne sile, pa so vzrok zadnjim težavam pri oskrbi s svežimi živili, visoke cene plina.

Brexit in CO2 razlog za pomanjkanje hrane na Otoku?

Brexit in CO2 razlog za pomanjkanje hrane na Otoku?

Na pragu jeseni se Velika Britanija spet sooča s praznimi policami v trgovinah z živili. Medtem ko je motnjam v oskrbi poleti botrovalo predvsem pomanjkanje delovne sile, pa so vzrok zadnjim težavam pri oskrbi s svežimi živili, visoke cene plina.

naravakmetijstvohranapomanjkanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Brexit in CO2 razlog za pomanjkanje hrane na Otoku?

Brexit in CO2 razlog za pomanjkanje hrane na Otoku?

Na pragu jeseni se Velika Britanija spet sooča s praznimi policami v trgovinah z živili. Medtem ko je motnjam v oskrbi poleti botrovalo predvsem pomanjkanje delovne sile, pa so vzrok zadnjim težavam pri oskrbi s svežimi živili, visoke cene plina.

VEČ ...|22. 9. 2021
Brexit in CO2 razlog za pomanjkanje hrane na Otoku?

Brexit in CO2 razlog za pomanjkanje hrane na Otoku?

Na pragu jeseni se Velika Britanija spet sooča s praznimi policami v trgovinah z živili. Medtem ko je motnjam v oskrbi poleti botrovalo predvsem pomanjkanje delovne sile, pa so vzrok zadnjim težavam pri oskrbi s svežimi živili, visoke cene plina.

Robert Božič

naravakmetijstvohranapomanjkanje

Naš pogled

VEČ ...|21. 9. 2021
Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

komentaržitokmetijstvo

Naš pogled

Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

VEČ ...|21. 9. 2021
Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Radio Ognjišče

komentaržitokmetijstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 9. 2021
Gledališka in lutkovna delavnica Krščanske kulturne zveze v Ankaranu

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan. 

Gledališka in lutkovna delavnica Krščanske kulturne zveze v Ankaranu

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Gledališka in lutkovna delavnica Krščanske kulturne zveze v Ankaranu

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan. 

VEČ ...|5. 9. 2021
Gledališka in lutkovna delavnica Krščanske kulturne zveze v Ankaranu

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 8. 2021
Romanje treh Slovenij 2021

Pripravili som posnetke s 33. Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah: predavanje dr. Aleša Mavra, pridigo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, o Višarskih dnevih mladih in o skupini Rast 49, lanskih maturantih iz Argentine. Več si preberite na naši spletni strani.

Romanje treh Slovenij 2021

Pripravili som posnetke s 33. Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah: predavanje dr. Aleša Mavra, pridigo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, o Višarskih dnevih mladih in o skupini Rast 49, lanskih maturantih iz Argentine. Več si preberite na naši spletni strani.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Romanje treh Slovenij 2021

Pripravili som posnetke s 33. Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah: predavanje dr. Aleša Mavra, pridigo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, o Višarskih dnevih mladih in o skupini Rast 49, lanskih maturantih iz Argentine. Več si preberite na naši spletni strani.

VEČ ...|8. 8. 2021
Romanje treh Slovenij 2021

Pripravili som posnetke s 33. Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah: predavanje dr. Aleša Mavra, pridigo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, o Višarskih dnevih mladih in o skupini Rast 49, lanskih maturantih iz Argentine. Več si preberite na naši spletni strani.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|20. 7. 2021
Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

komentarSlovenijapolitika

Naš pogled

Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

VEČ ...|20. 7. 2021
Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Tanja Dominko

komentarSlovenijapolitika

Sol in luč

VEČ ...|8. 6. 2021
Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

družbakulturaodnosi

Sol in luč

Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

VEČ ...|8. 6. 2021
Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

Tadej Sadar

družbakulturaodnosi

Sveta maša

VEČ ...|30. 5. 2021
Prenos škofovskega posvečenja in umestitve novega celjskega škofa Maksimiljana Matjaža

V cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ga je v prisotnosti škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, kardinala Franca Rodeta, vernikov in predstavnikov civilnih oblasti posvetil apostolski nuncij v RS Jean-Marie Speich.

Maksimilijana Matjaža je v nagovoru po evangeliju med drugim povabil, naj ne bo »klerikalen škof, ampak mož, ves od Boga,« naj skrbi za mlade in naj brez strahu zaupa laiškim vernikom številne odgovornosti. »Si biblicist. Božjo besedo podajaj jasno in preprosto. Bogu daj priložnost, ne samo s tem, da mu omogočiš, da bo slišan, ampak tudi tako, da vernikom omogočiš dostop do besede, do katere imajo pravico. Opravljaj službo kateheta, kot to želi papež Frančišek. Ne čakaj, ampak bodi zavzet za Gospodovo hišo.«

https://radio.ognjisce.si/sl/238/novice/33346/maksimilijan-matjaz-posvecen-v-celjskega-skofa.htm

Prenos škofovskega posvečenja in umestitve novega celjskega škofa Maksimiljana Matjaža

V cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ga je v prisotnosti škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, kardinala Franca Rodeta, vernikov in predstavnikov civilnih oblasti posvetil apostolski nuncij v RS Jean-Marie Speich.

Maksimilijana Matjaža je v nagovoru po evangeliju med drugim povabil, naj ne bo »klerikalen škof, ampak mož, ves od Boga,« naj skrbi za mlade in naj brez strahu zaupa laiškim vernikom številne odgovornosti. »Si biblicist. Božjo besedo podajaj jasno in preprosto. Bogu daj priložnost, ne samo s tem, da mu omogočiš, da bo slišan, ampak tudi tako, da vernikom omogočiš dostop do besede, do katere imajo pravico. Opravljaj službo kateheta, kot to želi papež Frančišek. Ne čakaj, ampak bodi zavzet za Gospodovo hišo.«

https://radio.ognjisce.si/sl/238/novice/33346/maksimilijan-matjaz-posvecen-v-celjskega-skofa.htm

duhovnostmasa

Sveta maša

Prenos škofovskega posvečenja in umestitve novega celjskega škofa Maksimiljana Matjaža

V cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ga je v prisotnosti škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, kardinala Franca Rodeta, vernikov in predstavnikov civilnih oblasti posvetil apostolski nuncij v RS Jean-Marie Speich.

Maksimilijana Matjaža je v nagovoru po evangeliju med drugim povabil, naj ne bo »klerikalen škof, ampak mož, ves od Boga,« naj skrbi za mlade in naj brez strahu zaupa laiškim vernikom številne odgovornosti. »Si biblicist. Božjo besedo podajaj jasno in preprosto. Bogu daj priložnost, ne samo s tem, da mu omogočiš, da bo slišan, ampak tudi tako, da vernikom omogočiš dostop do besede, do katere imajo pravico. Opravljaj službo kateheta, kot to želi papež Frančišek. Ne čakaj, ampak bodi zavzet za Gospodovo hišo.«

https://radio.ognjisce.si/sl/238/novice/33346/maksimilijan-matjaz-posvecen-v-celjskega-skofa.htm

VEČ ...|30. 5. 2021
Prenos škofovskega posvečenja in umestitve novega celjskega škofa Maksimiljana Matjaža

V cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ga je v prisotnosti škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, kardinala Franca Rodeta, vernikov in predstavnikov civilnih oblasti posvetil apostolski nuncij v RS Jean-Marie Speich.

Maksimilijana Matjaža je v nagovoru po evangeliju med drugim povabil, naj ne bo »klerikalen škof, ampak mož, ves od Boga,« naj skrbi za mlade in naj brez strahu zaupa laiškim vernikom številne odgovornosti. »Si biblicist. Božjo besedo podajaj jasno in preprosto. Bogu daj priložnost, ne samo s tem, da mu omogočiš, da bo slišan, ampak tudi tako, da vernikom omogočiš dostop do besede, do katere imajo pravico. Opravljaj službo kateheta, kot to želi papež Frančišek. Ne čakaj, ampak bodi zavzet za Gospodovo hišo.«

https://radio.ognjisce.si/sl/238/novice/33346/maksimilijan-matjaz-posvecen-v-celjskega-skofa.htm

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnostmasa

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 5. 2021
Fanči Perdih: Kako do pridelka plodovk v koritih za rože

»Obstajajo sorte paradižnika in paprike, ki so namenjene za sajenje v lonce. To so manjše sorte, naredijo manjše grmiče, tak paradižnik ne zraste dva metra, ampak do 60 cm, se razrašča bolj grmičasto, rodi na stranskih poganjkih. Take paprike in paradižniki preživijo in obrodijo že, če jih posadimo v lonec premera 20 cm, v kompostno zemljo, pravi Fanči Perdih.

Fanči Perdih: Kako do pridelka plodovk v koritih za rože

»Obstajajo sorte paradižnika in paprike, ki so namenjene za sajenje v lonce. To so manjše sorte, naredijo manjše grmiče, tak paradižnik ne zraste dva metra, ampak do 60 cm, se razrašča bolj grmičasto, rodi na stranskih poganjkih. Take paprike in paradižniki preživijo in obrodijo že, če jih posadimo v lonec premera 20 cm, v kompostno zemljo, pravi Fanči Perdih.

naravakmetijstvovrtsvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Fanči Perdih: Kako do pridelka plodovk v koritih za rože

»Obstajajo sorte paradižnika in paprike, ki so namenjene za sajenje v lonce. To so manjše sorte, naredijo manjše grmiče, tak paradižnik ne zraste dva metra, ampak do 60 cm, se razrašča bolj grmičasto, rodi na stranskih poganjkih. Take paprike in paradižniki preživijo in obrodijo že, če jih posadimo v lonec premera 20 cm, v kompostno zemljo, pravi Fanči Perdih.

VEČ ...|10. 5. 2021
Fanči Perdih: Kako do pridelka plodovk v koritih za rože

»Obstajajo sorte paradižnika in paprike, ki so namenjene za sajenje v lonce. To so manjše sorte, naredijo manjše grmiče, tak paradižnik ne zraste dva metra, ampak do 60 cm, se razrašča bolj grmičasto, rodi na stranskih poganjkih. Take paprike in paradižniki preživijo in obrodijo že, če jih posadimo v lonec premera 20 cm, v kompostno zemljo, pravi Fanči Perdih.

Robert Božič

naravakmetijstvovrtsvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|30. 3. 2021
Ali slišiš vpitje kamnov?

Ob cvetni nedelji smo se spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki ga ljudstvo skupaj z njegovimi učenci spremlja s petjem hvalnic. Nekatere farizeje to zmoti in Jezusu naročijo, naj jih vendarle ustavi. On pa jim odvrne, rekoč: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19, 40)

Vabljeni, da si celoten komentar preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Ali slišiš vpitje kamnov?

Ob cvetni nedelji smo se spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki ga ljudstvo skupaj z njegovimi učenci spremlja s petjem hvalnic. Nekatere farizeje to zmoti in Jezusu naročijo, naj jih vendarle ustavi. On pa jim odvrne, rekoč: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19, 40)

Vabljeni, da si celoten komentar preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentarcerkevfarizejstvo

Naš pogled

Ali slišiš vpitje kamnov?

Ob cvetni nedelji smo se spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki ga ljudstvo skupaj z njegovimi učenci spremlja s petjem hvalnic. Nekatere farizeje to zmoti in Jezusu naročijo, naj jih vendarle ustavi. On pa jim odvrne, rekoč: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19, 40)

Vabljeni, da si celoten komentar preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|30. 3. 2021
Ali slišiš vpitje kamnov?

Ob cvetni nedelji smo se spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki ga ljudstvo skupaj z njegovimi učenci spremlja s petjem hvalnic. Nekatere farizeje to zmoti in Jezusu naročijo, naj jih vendarle ustavi. On pa jim odvrne, rekoč: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19, 40)

Vabljeni, da si celoten komentar preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarcerkevfarizejstvo

Radijski misijon 2021

VEČ ...|22. 3. 2021
2. mali misijonski nagovor: Otto Neubauer: »Z balkonov se ne da evangelizirati«

Kristjani bi morali biti prvi v gradnji zavezništev in to s krotkostjo, nežnostjo in usmiljenjem, pravi Otto Neubauer, ki k temu še bolj spodbuja tudi v času epidemije. Tudi pred korono smo imeli posebno težavo, da bi ostali v svojem majhnem krogu, od koder gledamo dol na ostale. Vendar se z balkona ne da evangelizirati.

2. mali misijonski nagovor: Otto Neubauer: »Z balkonov se ne da evangelizirati«

Kristjani bi morali biti prvi v gradnji zavezništev in to s krotkostjo, nežnostjo in usmiljenjem, pravi Otto Neubauer, ki k temu še bolj spodbuja tudi v času epidemije. Tudi pred korono smo imeli posebno težavo, da bi ostali v svojem majhnem krogu, od koder gledamo dol na ostale. Vendar se z balkona ne da evangelizirati.

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2021

2. mali misijonski nagovor: Otto Neubauer: »Z balkonov se ne da evangelizirati«

Kristjani bi morali biti prvi v gradnji zavezništev in to s krotkostjo, nežnostjo in usmiljenjem, pravi Otto Neubauer, ki k temu še bolj spodbuja tudi v času epidemije. Tudi pred korono smo imeli posebno težavo, da bi ostali v svojem majhnem krogu, od koder gledamo dol na ostale. Vendar se z balkona ne da evangelizirati.

VEČ ...|22. 3. 2021
2. mali misijonski nagovor: Otto Neubauer: »Z balkonov se ne da evangelizirati«

Kristjani bi morali biti prvi v gradnji zavezništev in to s krotkostjo, nežnostjo in usmiljenjem, pravi Otto Neubauer, ki k temu še bolj spodbuja tudi v času epidemije. Tudi pred korono smo imeli posebno težavo, da bi ostali v svojem majhnem krogu, od koder gledamo dol na ostale. Vendar se z balkona ne da evangelizirati.

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2021

VEČ ...|12. 3. 2021
16. radijski misijon – 1. napovednik

Letošnji radijski misijon se bo odvijal od 21. do 27. marca. Naj nas še bolj poveže, okrepi in poživi, da bomo z upanjem čakali na praznik vstajenja našega Gospoda.

16. radijski misijon – 1. napovednik

Letošnji radijski misijon se bo odvijal od 21. do 27. marca. Naj nas še bolj poveže, okrepi in poživi, da bomo z upanjem čakali na praznik vstajenja našega Gospoda.

radijski misijon 2021družba

Radijski misijon 2021

16. radijski misijon – 1. napovednik

Letošnji radijski misijon se bo odvijal od 21. do 27. marca. Naj nas še bolj poveže, okrepi in poživi, da bomo z upanjem čakali na praznik vstajenja našega Gospoda.

VEČ ...|12. 3. 2021
16. radijski misijon – 1. napovednik

Letošnji radijski misijon se bo odvijal od 21. do 27. marca. Naj nas še bolj poveže, okrepi in poživi, da bomo z upanjem čakali na praznik vstajenja našega Gospoda.

Tadej Sadar

radijski misijon 2021družba

Svetovalnica

VEČ ...|5. 3. 2021
Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

svetovanjeduhovnostdružbaodnosi

Svetovalnica

Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

VEČ ...|5. 3. 2021
Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

Nataša Ličen

svetovanjeduhovnostdružbaodnosi

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|4. 3. 2021
293. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...

Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani

293. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...

Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

293. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...

Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani

VEČ ...|4. 3. 2021
293. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...

Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani

Matjaž MerljakMateja Feltrin NovljanMarko Zupan

glasbaspomin

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 1. 2021
Le še do nedelje je mogoča oddaja vloge enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij

V okvir šestega protikoronskega svežnja zakonodaje po 58. členu spada tudi enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij, ki so starejši od 65 let in so brez dohodkov oziroma njihovi mesečni dohodki niso višji od 591,20 eura. Čas za oddajo vloge se izteče v nedeljo 31. januarja.

Le še do nedelje je mogoča oddaja vloge enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij

V okvir šestega protikoronskega svežnja zakonodaje po 58. členu spada tudi enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij, ki so starejši od 65 let in so brez dohodkov oziroma njihovi mesečni dohodki niso višji od 591,20 eura. Čas za oddajo vloge se izteče v nedeljo 31. januarja.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Le še do nedelje je mogoča oddaja vloge enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij

V okvir šestega protikoronskega svežnja zakonodaje po 58. členu spada tudi enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij, ki so starejši od 65 let in so brez dohodkov oziroma njihovi mesečni dohodki niso višji od 591,20 eura. Čas za oddajo vloge se izteče v nedeljo 31. januarja.

VEČ ...|29. 1. 2021
Le še do nedelje je mogoča oddaja vloge enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij

V okvir šestega protikoronskega svežnja zakonodaje po 58. členu spada tudi enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij, ki so starejši od 65 let in so brez dohodkov oziroma njihovi mesečni dohodki niso višji od 591,20 eura. Čas za oddajo vloge se izteče v nedeljo 31. januarja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 1. 2021
Kmetje pavšalisti: Izteka se čas za poročanje

Vsi kmetje in drugi imetniki dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja vsako leto pristojnemu davčnemu uradu oddati obračun za minulo leto. 

Kmetje pavšalisti: Izteka se čas za poročanje

Vsi kmetje in drugi imetniki dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja vsako leto pristojnemu davčnemu uradu oddati obračun za minulo leto. 

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmetje pavšalisti: Izteka se čas za poročanje

Vsi kmetje in drugi imetniki dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja vsako leto pristojnemu davčnemu uradu oddati obračun za minulo leto. 

VEČ ...|28. 1. 2021
Kmetje pavšalisti: Izteka se čas za poročanje

Vsi kmetje in drugi imetniki dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja vsako leto pristojnemu davčnemu uradu oddati obračun za minulo leto. 

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 1. 2021
Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

kmetijstvopogovordružbapolitika

Kmetijska oddaja

Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

VEČ ...|17. 1. 2021
Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

Robert Božič

kmetijstvopogovordružbapolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 1. 2021
Register kmetijskih gospodarstev do 24. januarja nedostopen

V tem času bo namreč izvedena posodobitev GERK-ov in iz njih izločene neupravičene površine. Kmetje in kmetice nosilci kmetijskega gospodarstva boste lahko od 31. januarja naprej preverili stanje svojih Grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev in stanje morebitnih drugih napak v registru. Če se nosilec kmetijskega gospodarstva ne bo strinjal s posodobljenimi podatki bo lahko dejansko stanje v registru popravil in uveljavil na pristojni upravni enoti.

Register kmetijskih gospodarstev do 24. januarja nedostopen

V tem času bo namreč izvedena posodobitev GERK-ov in iz njih izločene neupravičene površine. Kmetje in kmetice nosilci kmetijskega gospodarstva boste lahko od 31. januarja naprej preverili stanje svojih Grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev in stanje morebitnih drugih napak v registru. Če se nosilec kmetijskega gospodarstva ne bo strinjal s posodobljenimi podatki bo lahko dejansko stanje v registru popravil in uveljavil na pristojni upravni enoti.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Register kmetijskih gospodarstev do 24. januarja nedostopen

V tem času bo namreč izvedena posodobitev GERK-ov in iz njih izločene neupravičene površine. Kmetje in kmetice nosilci kmetijskega gospodarstva boste lahko od 31. januarja naprej preverili stanje svojih Grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev in stanje morebitnih drugih napak v registru. Če se nosilec kmetijskega gospodarstva ne bo strinjal s posodobljenimi podatki bo lahko dejansko stanje v registru popravil in uveljavil na pristojni upravni enoti.

VEČ ...|11. 1. 2021
Register kmetijskih gospodarstev do 24. januarja nedostopen

V tem času bo namreč izvedena posodobitev GERK-ov in iz njih izločene neupravičene površine. Kmetje in kmetice nosilci kmetijskega gospodarstva boste lahko od 31. januarja naprej preverili stanje svojih Grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev in stanje morebitnih drugih napak v registru. Če se nosilec kmetijskega gospodarstva ne bo strinjal s posodobljenimi podatki bo lahko dejansko stanje v registru popravil in uveljavil na pristojni upravni enoti.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 1. 2021
Minister Podgoršek: »Nekaj je sicer dovoljeno, ni pa pošteno!«

Stopili smo v novo leto, ki je, vsaj tako se zdi, veliko bolj polno neznank in vprašanj, kot smo bili vajeni ob teh korakih v minulih letih. Na kmetijskem področju bo letos gotovo največ pozornosti usmerjene k ureditvi posameznih prehranskih verig, za to pa je nujno združevanje in složnost.

Minister Podgoršek: »Nekaj je sicer dovoljeno, ni pa pošteno!«

Stopili smo v novo leto, ki je, vsaj tako se zdi, veliko bolj polno neznank in vprašanj, kot smo bili vajeni ob teh korakih v minulih letih. Na kmetijskem področju bo letos gotovo največ pozornosti usmerjene k ureditvi posameznih prehranskih verig, za to pa je nujno združevanje in složnost.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Minister Podgoršek: »Nekaj je sicer dovoljeno, ni pa pošteno!«

Stopili smo v novo leto, ki je, vsaj tako se zdi, veliko bolj polno neznank in vprašanj, kot smo bili vajeni ob teh korakih v minulih letih. Na kmetijskem področju bo letos gotovo največ pozornosti usmerjene k ureditvi posameznih prehranskih verig, za to pa je nujno združevanje in složnost.

VEČ ...|4. 1. 2021
Minister Podgoršek: »Nekaj je sicer dovoljeno, ni pa pošteno!«

Stopili smo v novo leto, ki je, vsaj tako se zdi, veliko bolj polno neznank in vprašanj, kot smo bili vajeni ob teh korakih v minulih letih. Na kmetijskem področju bo letos gotovo največ pozornosti usmerjene k ureditvi posameznih prehranskih verig, za to pa je nujno združevanje in složnost.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 12. 2020
Anja Mager: Mladi smo med pobudniki organiziranega sodelovanja

Mladi smo bili med pobudniki organiziranega sodelovanja in smo aktivno vpeti v povezovanje kmetijskih nevladnih organizacij ...  Kajti ključno je, da zdaj, ko je stanje alarmantno, ko odkupne cene ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov,  kmetijske nevladne organizacije opravimo svoje delo, se povežemo in javno izpostavimo probleme kmetov..., pravi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Več in podrobneje pa na tej povezavi!

Anja Mager: Mladi smo med pobudniki organiziranega sodelovanja

Mladi smo bili med pobudniki organiziranega sodelovanja in smo aktivno vpeti v povezovanje kmetijskih nevladnih organizacij ...  Kajti ključno je, da zdaj, ko je stanje alarmantno, ko odkupne cene ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov,  kmetijske nevladne organizacije opravimo svoje delo, se povežemo in javno izpostavimo probleme kmetov..., pravi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Več in podrobneje pa na tej povezavi!

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Anja Mager: Mladi smo med pobudniki organiziranega sodelovanja

Mladi smo bili med pobudniki organiziranega sodelovanja in smo aktivno vpeti v povezovanje kmetijskih nevladnih organizacij ...  Kajti ključno je, da zdaj, ko je stanje alarmantno, ko odkupne cene ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov,  kmetijske nevladne organizacije opravimo svoje delo, se povežemo in javno izpostavimo probleme kmetov..., pravi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Več in podrobneje pa na tej povezavi!

VEČ ...|18. 12. 2020
Anja Mager: Mladi smo med pobudniki organiziranega sodelovanja

Mladi smo bili med pobudniki organiziranega sodelovanja in smo aktivno vpeti v povezovanje kmetijskih nevladnih organizacij ...  Kajti ključno je, da zdaj, ko je stanje alarmantno, ko odkupne cene ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov,  kmetijske nevladne organizacije opravimo svoje delo, se povežemo in javno izpostavimo probleme kmetov..., pravi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Več in podrobneje pa na tej povezavi!

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 12. 2020
Meso: Padec odkupnih cen v Sloveniji za približno 60 % večji od povprečja EU

Pri pregledu nabavnih in prodajnih cen trgovskih podjetij za sveže postrežno meso mlade govedine Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence ugotavlja, da so pri nabavnih in prodajnih cenah sicer bila prisotna nihanja, vendar ni mogoče potrditi, da so se nabavne cene opazneje znižale, prodajne pa opazneje zvišale. Slednje potrjuje tudi primerjava marž trgovskih podjetij, ki je pokazala, da se te niso bistveno spremenile,« so še zapisali v sporočilu za javnost. Kaj to dejansko pomeni?

Meso: Padec odkupnih cen v Sloveniji za približno 60 % večji od povprečja EU

Pri pregledu nabavnih in prodajnih cen trgovskih podjetij za sveže postrežno meso mlade govedine Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence ugotavlja, da so pri nabavnih in prodajnih cenah sicer bila prisotna nihanja, vendar ni mogoče potrditi, da so se nabavne cene opazneje znižale, prodajne pa opazneje zvišale. Slednje potrjuje tudi primerjava marž trgovskih podjetij, ki je pokazala, da se te niso bistveno spremenile,« so še zapisali v sporočilu za javnost. Kaj to dejansko pomeni?

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Meso: Padec odkupnih cen v Sloveniji za približno 60 % večji od povprečja EU

Pri pregledu nabavnih in prodajnih cen trgovskih podjetij za sveže postrežno meso mlade govedine Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence ugotavlja, da so pri nabavnih in prodajnih cenah sicer bila prisotna nihanja, vendar ni mogoče potrditi, da so se nabavne cene opazneje znižale, prodajne pa opazneje zvišale. Slednje potrjuje tudi primerjava marž trgovskih podjetij, ki je pokazala, da se te niso bistveno spremenile,« so še zapisali v sporočilu za javnost. Kaj to dejansko pomeni?

VEČ ...|11. 12. 2020
Meso: Padec odkupnih cen v Sloveniji za približno 60 % večji od povprečja EU

Pri pregledu nabavnih in prodajnih cen trgovskih podjetij za sveže postrežno meso mlade govedine Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence ugotavlja, da so pri nabavnih in prodajnih cenah sicer bila prisotna nihanja, vendar ni mogoče potrditi, da so se nabavne cene opazneje znižale, prodajne pa opazneje zvišale. Slednje potrjuje tudi primerjava marž trgovskih podjetij, ki je pokazala, da se te niso bistveno spremenile,« so še zapisali v sporočilu za javnost. Kaj to dejansko pomeni?

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|11. 12. 2020
Seznami

Epidemija se še naprej razrašča po Sloveniji. V javnem prostoru je na dan prinesla najslabše od najslabšega. Javne debate o težkih vprašanjih ni več. Zamenjalo jo je medsebojno blatenje, kričanje, nadlegovanja in zalezovanja. Preberite komentar!

Seznami

Epidemija se še naprej razrašča po Sloveniji. V javnem prostoru je na dan prinesla najslabše od najslabšega. Javne debate o težkih vprašanjih ni več. Zamenjalo jo je medsebojno blatenje, kričanje, nadlegovanja in zalezovanja. Preberite komentar!

politikadružba

Komentar tedna

Seznami

Epidemija se še naprej razrašča po Sloveniji. V javnem prostoru je na dan prinesla najslabše od najslabšega. Javne debate o težkih vprašanjih ni več. Zamenjalo jo je medsebojno blatenje, kričanje, nadlegovanja in zalezovanja. Preberite komentar!

VEČ ...|11. 12. 2020
Seznami

Epidemija se še naprej razrašča po Sloveniji. V javnem prostoru je na dan prinesla najslabše od najslabšega. Javne debate o težkih vprašanjih ni več. Zamenjalo jo je medsebojno blatenje, kričanje, nadlegovanja in zalezovanja. Preberite komentar!

dr. Jernej Letnar Černič

politikadružba

Sveta maša

VEČ ...|24. 11. 2020
Pogrebno slovo škofa msgr. dr. Jožefa Smeja

Na vigilijo praznika Kristusa Kralja vesoljstva, 21. novembra 2020, je odšel v večnost upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa 23. maja istega leta. 18. junija 2009 se je upokojil. Njegovo škofovsko geslo se je glasilo: »Milosti polna, spomni se«. Pogreb je bil v njegovi rojstni župniji v Bogojini.

https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32414/v-zivo-pogrebno-slovo-skofa-msgr-dr-jozefa-smeja.htm

Pogrebno slovo škofa msgr. dr. Jožefa Smeja

Na vigilijo praznika Kristusa Kralja vesoljstva, 21. novembra 2020, je odšel v večnost upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa 23. maja istega leta. 18. junija 2009 se je upokojil. Njegovo škofovsko geslo se je glasilo: »Milosti polna, spomni se«. Pogreb je bil v njegovi rojstni župniji v Bogojini.

https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32414/v-zivo-pogrebno-slovo-skofa-msgr-dr-jozefa-smeja.htm

duhovnost

Sveta maša

Pogrebno slovo škofa msgr. dr. Jožefa Smeja

Na vigilijo praznika Kristusa Kralja vesoljstva, 21. novembra 2020, je odšel v večnost upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa 23. maja istega leta. 18. junija 2009 se je upokojil. Njegovo škofovsko geslo se je glasilo: »Milosti polna, spomni se«. Pogreb je bil v njegovi rojstni župniji v Bogojini.

https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32414/v-zivo-pogrebno-slovo-skofa-msgr-dr-jozefa-smeja.htm

VEČ ...|24. 11. 2020
Pogrebno slovo škofa msgr. dr. Jožefa Smeja

Na vigilijo praznika Kristusa Kralja vesoljstva, 21. novembra 2020, je odšel v večnost upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa 23. maja istega leta. 18. junija 2009 se je upokojil. Njegovo škofovsko geslo se je glasilo: »Milosti polna, spomni se«. Pogreb je bil v njegovi rojstni župniji v Bogojini.

https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32414/v-zivo-pogrebno-slovo-skofa-msgr-dr-jozefa-smeja.htm

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 11. 2020
Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

info

Informativni prispevki

Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|9. 11. 2020
Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Marta Jerebič

info

Naš pogled

VEČ ...|27. 10. 2020
Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

družbaduhovnostkomentar

Naš pogled

Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

VEČ ...|27. 10. 2020
Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

Robert Božič

družbaduhovnostkomentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 10. 2020
Kaj so v nedeljo prosile mlečna in vinska kraljica in hmeljarska princesa?

Najbolj nagovarjajoči trenutki vsakoletnega shoda kmetov pri zavetniku bl. A. M. Slomšku na Ponikvi so mašne prošnje in obred prinašanja darov. Prošnje vsako leto pripravijo kraljice in princese, darove pa z osrednjima, kruhom in vinom, hvaležno prinesejo kmetice in kmetje iz vseh slovenskih pokrajin. Letos so prošnje pripravile mlečna in vinska kraljica ter hmeljarska princesa.

Kaj so v nedeljo prosile mlečna in vinska kraljica in hmeljarska princesa?

Najbolj nagovarjajoči trenutki vsakoletnega shoda kmetov pri zavetniku bl. A. M. Slomšku na Ponikvi so mašne prošnje in obred prinašanja darov. Prošnje vsako leto pripravijo kraljice in princese, darove pa z osrednjima, kruhom in vinom, hvaležno prinesejo kmetice in kmetje iz vseh slovenskih pokrajin. Letos so prošnje pripravile mlečna in vinska kraljica ter hmeljarska princesa.

kmetijstvoduhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kaj so v nedeljo prosile mlečna in vinska kraljica in hmeljarska princesa?
Najbolj nagovarjajoči trenutki vsakoletnega shoda kmetov pri zavetniku bl. A. M. Slomšku na Ponikvi so mašne prošnje in obred prinašanja darov. Prošnje vsako leto pripravijo kraljice in princese, darove pa z osrednjima, kruhom in vinom, hvaležno prinesejo kmetice in kmetje iz vseh slovenskih pokrajin. Letos so prošnje pripravile mlečna in vinska kraljica ter hmeljarska princesa.
VEČ ...|16. 10. 2020
Kaj so v nedeljo prosile mlečna in vinska kraljica in hmeljarska princesa?
Najbolj nagovarjajoči trenutki vsakoletnega shoda kmetov pri zavetniku bl. A. M. Slomšku na Ponikvi so mašne prošnje in obred prinašanja darov. Prošnje vsako leto pripravijo kraljice in princese, darove pa z osrednjima, kruhom in vinom, hvaležno prinesejo kmetice in kmetje iz vseh slovenskih pokrajin. Letos so prošnje pripravile mlečna in vinska kraljica ter hmeljarska princesa.

Robert Božič

kmetijstvoduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|22. 9. 2020
Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

komentarduhovnostkoronavirusdružba

Naš pogled

Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

VEČ ...|22. 9. 2020
Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Silvestra Sadar

komentarduhovnostkoronavirusdružba

Naš pogled

VEČ ...|18. 8. 2020
Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentardružbaposameznikodgovornost

Naš pogled

Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|18. 8. 2020
Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentardružbaposameznikodgovornost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 8. 2020
Kaj lahko še posadimo po spravilu krompirja?

Fanči Perdih iz semenarske hiše Amarant je nanizala nekaj predlogov:

  • kaj posejati na površine, kjer smo npr. izkopali krompir
  • kako postopati z zastirkami v tem času
Več lahko slišite in preberete v Svetovalnici!

Kaj lahko še posadimo po spravilu krompirja?

Fanči Perdih iz semenarske hiše Amarant je nanizala nekaj predlogov:

  • kaj posejati na površine, kjer smo npr. izkopali krompir
  • kako postopati z zastirkami v tem času
Več lahko slišite in preberete v Svetovalnici!

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kaj lahko še posadimo po spravilu krompirja?
Fanči Perdih iz semenarske hiše Amarant je nanizala nekaj predlogov:
  • kaj posejati na površine, kjer smo npr. izkopali krompir
  • kako postopati z zastirkami v tem času
Več lahko slišite in preberete v Svetovalnici!
VEČ ...|13. 8. 2020
Kaj lahko še posadimo po spravilu krompirja?
Fanči Perdih iz semenarske hiše Amarant je nanizala nekaj predlogov:
  • kaj posejati na površine, kjer smo npr. izkopali krompir
  • kako postopati z zastirkami v tem času
Več lahko slišite in preberete v Svetovalnici!

Slavi Košir

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|21. 7. 2020
Podivjani liberalizem!

Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

Podivjani liberalizem!

Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

komentardružba

Naš pogled

Podivjani liberalizem!
Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.
VEČ ...|21. 7. 2020
Podivjani liberalizem!
Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

Tadej Sadar

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

komentardružbaumiranjeodnosi

Komentar tedna

Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.
VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Janez Juhant

komentardružbaumiranjeodnosi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 3. 2020
Nujno je povezovanje pridelovalcev zelenjave

Stanka Pažek, svetovalka specialistka o letošnjem posvetu pridelovalcev zelenjave, ki se je pred dnevi odvijal na Ptuju.

Nujno je povezovanje pridelovalcev zelenjave

Stanka Pažek, svetovalka specialistka o letošnjem posvetu pridelovalcev zelenjave, ki se je pred dnevi odvijal na Ptuju.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nujno je povezovanje pridelovalcev zelenjave
Stanka Pažek, svetovalka specialistka o letošnjem posvetu pridelovalcev zelenjave, ki se je pred dnevi odvijal na Ptuju.
VEČ ...|11. 3. 2020
Nujno je povezovanje pridelovalcev zelenjave
Stanka Pažek, svetovalka specialistka o letošnjem posvetu pridelovalcev zelenjave, ki se je pred dnevi odvijal na Ptuju.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|18. 6. 2019
30 let Lipe sprave

Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.

Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si

30 let Lipe sprave

Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.

Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si

družbaodnosispominpolitika

Naš pogled

30 let Lipe sprave
Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.

Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si
VEČ ...|18. 6. 2019
30 let Lipe sprave
Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.

Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si

Jože Bartolj

družbaodnosispominpolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 4. 2019
Lucerna je kraljica krmnih rastlin

Spomladanska setev lucerne je sicer tvegana, ker nam lahko nagaja pozna zmrzal. A če se za setev odločimo v drugi polovici aprila in pred tem spremljamo dolgoročne vremenske napovedi se nam to lahko obrestuje. Nujen pa je varovalni posevek, pravi mag. Tatjana Pevec, svetovalka specialistka s KGZ Celje.

Lucerna je kraljica krmnih rastlin

Spomladanska setev lucerne je sicer tvegana, ker nam lahko nagaja pozna zmrzal. A če se za setev odločimo v drugi polovici aprila in pred tem spremljamo dolgoročne vremenske napovedi se nam to lahko obrestuje. Nujen pa je varovalni posevek, pravi mag. Tatjana Pevec, svetovalka specialistka s KGZ Celje.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Lucerna je kraljica krmnih rastlin

Spomladanska setev lucerne je sicer tvegana, ker nam lahko nagaja pozna zmrzal. A če se za setev odločimo v drugi polovici aprila in pred tem spremljamo dolgoročne vremenske napovedi se nam to lahko obrestuje. Nujen pa je varovalni posevek, pravi mag. Tatjana Pevec, svetovalka specialistka s KGZ Celje.

VEČ ...|4. 4. 2019
Lucerna je kraljica krmnih rastlin

Spomladanska setev lucerne je sicer tvegana, ker nam lahko nagaja pozna zmrzal. A če se za setev odločimo v drugi polovici aprila in pred tem spremljamo dolgoročne vremenske napovedi se nam to lahko obrestuje. Nujen pa je varovalni posevek, pravi mag. Tatjana Pevec, svetovalka specialistka s KGZ Celje.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Radijski misijon 2019

VEČ ...|4. 4. 2019
Napovednik za Radijski misijon 2019

Misijonske vsebine bodo temeljito zaznamovale naš radijski spored od jutra do večera. Naj misijon odmeva!

Napovednik za Radijski misijon 2019

Misijonske vsebine bodo temeljito zaznamovale naš radijski spored od jutra do večera. Naj misijon odmeva!

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Napovednik za Radijski misijon 2019
Misijonske vsebine bodo temeljito zaznamovale naš radijski spored od jutra do večera. Naj misijon odmeva!
VEČ ...|4. 4. 2019
Napovednik za Radijski misijon 2019
Misijonske vsebine bodo temeljito zaznamovale naš radijski spored od jutra do večera. Naj misijon odmeva!

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2019

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 4. 2019
Skrb za dobro počutje živali

Mag. Helena Prepadnik, svetovalka specialistka za področje živinoreje, je opozorila na pomen skrbi za dobro počutje živali.

Podprite brezplačen dostop do vsebin!

Skrb za dobro počutje živali

Mag. Helena Prepadnik, svetovalka specialistka za področje živinoreje, je opozorila na pomen skrbi za dobro počutje živali.

Podprite brezplačen dostop do vsebin!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Skrb za dobro počutje živali

Mag. Helena Prepadnik, svetovalka specialistka za področje živinoreje, je opozorila na pomen skrbi za dobro počutje živali.

Podprite brezplačen dostop do vsebin!

VEČ ...|3. 4. 2019
Skrb za dobro počutje živali

Mag. Helena Prepadnik, svetovalka specialistka za področje živinoreje, je opozorila na pomen skrbi za dobro počutje živali.

Podprite brezplačen dostop do vsebin!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 4. 2019
Upoštevajmo vsa pravila uporabe FFS in varujmo čebele

Vlado Avguštin iz svetovalne službe pri ČZS opozarja na dobro kmetjsko prakso pri uporabi FFS, da bi obvarovali čebele. http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo

Upoštevajmo vsa pravila uporabe FFS in varujmo čebele

Vlado Avguštin iz svetovalne službe pri ČZS opozarja na dobro kmetjsko prakso pri uporabi FFS, da bi obvarovali čebele. http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Upoštevajmo vsa pravila uporabe FFS in varujmo čebele
Vlado Avguštin iz svetovalne službe pri ČZS opozarja na dobro kmetjsko prakso pri uporabi FFS, da bi obvarovali čebele. http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo
VEČ ...|1. 4. 2019
Upoštevajmo vsa pravila uporabe FFS in varujmo čebele
Vlado Avguštin iz svetovalne službe pri ČZS opozarja na dobro kmetjsko prakso pri uporabi FFS, da bi obvarovali čebele. http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 3. 2019
Lahko tudi gosenice pušpanove vešče povzročajo alergije?

http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo
Predvsem gosenice prelcev, ki jih najdemo na boru in hrastu so lahko zelo nevarne. Njihove drobne dlačice ob dotiku s človeško kožo lahko povzročijo vnetje s srbečico, ki ga imenujemo gosenični dermatitis. V najhujših primerih pa lahko povzročajo tudi vnetje oči, žrela in celo težave z dihanjem. Lahko take težave povzroča tudi stik z gosenicami pušpanove vešče, ki so se na tej okrasni rastlini v velikem številu pojavile v teh dneh?
Več na naši spletni strani!

Lahko tudi gosenice pušpanove vešče povzročajo alergije?

http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo
Predvsem gosenice prelcev, ki jih najdemo na boru in hrastu so lahko zelo nevarne. Njihove drobne dlačice ob dotiku s človeško kožo lahko povzročijo vnetje s srbečico, ki ga imenujemo gosenični dermatitis. V najhujših primerih pa lahko povzročajo tudi vnetje oči, žrela in celo težave z dihanjem. Lahko take težave povzroča tudi stik z gosenicami pušpanove vešče, ki so se na tej okrasni rastlini v velikem številu pojavile v teh dneh?
Več na naši spletni strani!

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Lahko tudi gosenice pušpanove vešče povzročajo alergije?
http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo
Predvsem gosenice prelcev, ki jih najdemo na boru in hrastu so lahko zelo nevarne. Njihove drobne dlačice ob dotiku s človeško kožo lahko povzročijo vnetje s srbečico, ki ga imenujemo gosenični dermatitis. V najhujših primerih pa lahko povzročajo tudi vnetje oči, žrela in celo težave z dihanjem. Lahko take težave povzroča tudi stik z gosenicami pušpanove vešče, ki so se na tej okrasni rastlini v velikem številu pojavile v teh dneh?
Več na naši spletni strani!
VEČ ...|29. 3. 2019
Lahko tudi gosenice pušpanove vešče povzročajo alergije?
http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo
Predvsem gosenice prelcev, ki jih najdemo na boru in hrastu so lahko zelo nevarne. Njihove drobne dlačice ob dotiku s človeško kožo lahko povzročijo vnetje s srbečico, ki ga imenujemo gosenični dermatitis. V najhujših primerih pa lahko povzročajo tudi vnetje oči, žrela in celo težave z dihanjem. Lahko take težave povzroča tudi stik z gosenicami pušpanove vešče, ki so se na tej okrasni rastlini v velikem številu pojavile v teh dneh?
Več na naši spletni strani!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 3. 2019
Zatiranje pušpanove vešče

Gojitelje opozarjamo, da se na pušpanu že pojavljajo gosenice pušpanove vešče. Priporočamo natančno pregledovanje rastlin in takojšnje ukrepanje, čim opazite škodljivce. Na posameznih manjših rastlinah lahko gosenice ročno odstranjujete, sicer pa priporočamo uporabo insekticida. Zelo dobro učinkovitost lahko dosežete z uporabo katerega od bioloških pripravkov na osnovi mikroorganizmov kot so Agree WG, Delfin WG in Lepinox plus. Sredstva delujejo želodčno, zato morajo gosenice zaužiti insekticid. Po zaužitju se prenehajo prehranjevati, vendar ostanejo še nekaj dni žive.http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo/

Zatiranje pušpanove vešče

Gojitelje opozarjamo, da se na pušpanu že pojavljajo gosenice pušpanove vešče. Priporočamo natančno pregledovanje rastlin in takojšnje ukrepanje, čim opazite škodljivce. Na posameznih manjših rastlinah lahko gosenice ročno odstranjujete, sicer pa priporočamo uporabo insekticida. Zelo dobro učinkovitost lahko dosežete z uporabo katerega od bioloških pripravkov na osnovi mikroorganizmov kot so Agree WG, Delfin WG in Lepinox plus. Sredstva delujejo želodčno, zato morajo gosenice zaužiti insekticid. Po zaužitju se prenehajo prehranjevati, vendar ostanejo še nekaj dni žive.http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo/

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zatiranje pušpanove vešče
Gojitelje opozarjamo, da se na pušpanu že pojavljajo gosenice pušpanove vešče. Priporočamo natančno pregledovanje rastlin in takojšnje ukrepanje, čim opazite škodljivce. Na posameznih manjših rastlinah lahko gosenice ročno odstranjujete, sicer pa priporočamo uporabo insekticida. Zelo dobro učinkovitost lahko dosežete z uporabo katerega od bioloških pripravkov na osnovi mikroorganizmov kot so Agree WG, Delfin WG in Lepinox plus. Sredstva delujejo želodčno, zato morajo gosenice zaužiti insekticid. Po zaužitju se prenehajo prehranjevati, vendar ostanejo še nekaj dni žive.http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo/
VEČ ...|28. 3. 2019
Zatiranje pušpanove vešče
Gojitelje opozarjamo, da se na pušpanu že pojavljajo gosenice pušpanove vešče. Priporočamo natančno pregledovanje rastlin in takojšnje ukrepanje, čim opazite škodljivce. Na posameznih manjših rastlinah lahko gosenice ročno odstranjujete, sicer pa priporočamo uporabo insekticida. Zelo dobro učinkovitost lahko dosežete z uporabo katerega od bioloških pripravkov na osnovi mikroorganizmov kot so Agree WG, Delfin WG in Lepinox plus. Sredstva delujejo želodčno, zato morajo gosenice zaužiti insekticid. Po zaužitju se prenehajo prehranjevati, vendar ostanejo še nekaj dni žive.http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo/

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 3. 2019
Spomladansko gnojenje v EKO pridelavi žit

Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo Mesto, je spregovorila o zakonitsotih spomladanskega gnojenja žit v EKO pridelavi.
Več o kmetijskih temah!

Spomladansko gnojenje v EKO pridelavi žit

Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo Mesto, je spregovorila o zakonitsotih spomladanskega gnojenja žit v EKO pridelavi.
Več o kmetijskih temah!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spomladansko gnojenje v EKO pridelavi žit
Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo Mesto, je spregovorila o zakonitsotih spomladanskega gnojenja žit v EKO pridelavi.
Več o kmetijskih temah!
VEČ ...|15. 3. 2019
Spomladansko gnojenje v EKO pridelavi žit
Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo Mesto, je spregovorila o zakonitsotih spomladanskega gnojenja žit v EKO pridelavi.
Več o kmetijskih temah!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 3. 2019
Škropilnice je dobro pregledati in servisirati pred sezono uporabe

Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!

Škropilnice je dobro pregledati in servisirati pred sezono uporabe

Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Škropilnice je dobro pregledati in servisirati pred sezono uporabe
Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!
VEČ ...|14. 3. 2019
Škropilnice je dobro pregledati in servisirati pred sezono uporabe
Martin Mavsar, specialist s KGZ Novo Mesto je opozoril na nujne pregede in servis škorpilnih naprav, ki ga je najbolje urediti pred sezono.
Več o kmetijskih temah!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Pravica do življenja in življenja smrti

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

evtanazijamoralakomentar

Naš pogled

Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Andrej Jerman

evtanazijamoralakomentar

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|29. 6. 2022
Kdo je duhovnik?

Na dan duhovniškh posvečenj v ljubljanski stolnici smo v oddaji Pogovor o gostili župnika p. Primoža Jakopa, župnika Kancijana Čižmana in mamo letošnjega novomašnika Jožico Šuštar. Rdeča nit pogovora je bila: Kdo je duhovnik in kakšna naj bo vzgoja bogoslovcev za današnji čas?

Kdo je duhovnik?

Na dan duhovniškh posvečenj v ljubljanski stolnici smo v oddaji Pogovor o gostili župnika p. Primoža Jakopa, župnika Kancijana Čižmana in mamo letošnjega novomašnika Jožico Šuštar. Rdeča nit pogovora je bila: Kdo je duhovnik in kakšna naj bo vzgoja bogoslovcev za današnji čas?

Meta Potočnik

duhovništvoživljenjeCerkev

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|29. 6. 2022
Mariah Carey

V poletnih mesecih se je oddaja Moja generacija umaknila Glasbenemu medgeneracijskemu večeru, ki bo tokrat osvetlil bogato zakladnico lepih skladb Mariah Carey.

Mariah Carey

V poletnih mesecih se je oddaja Moja generacija umaknila Glasbenemu medgeneracijskemu večeru, ki bo tokrat osvetlil bogato zakladnico lepih skladb Mariah Carey.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabavamariah carey

Sol in luč

VEČ ...|28. 6. 2022
Ob prazniku apostolov Petra in Pavla.

Ob prazniku svetih Petra in Pavla smo izbrali tri izjemne zgodbe duhovnikov, ki jih je oblikovalo življenje in so temu primerno pustili tudi velik pečat. Objavili so jih na spletni strani Aleteia.si.

Ob prazniku apostolov Petra in Pavla.

Ob prazniku svetih Petra in Pavla smo izbrali tri izjemne zgodbe duhovnikov, ki jih je oblikovalo življenje in so temu primerno pustili tudi velik pečat. Objavili so jih na spletni strani Aleteia.si.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|1. 7. 2022
Mag. Božo Rustja: Golobov kalifat

Avtor razmišlja o zahtevi članov nekaterih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, da bi kristjani v Sloveniji plačevali davek, ker so kristjani. Poleg tega pa se je ustavil tudi ob zamujeni priložnosti, da bi se “ponosni nasledniki” jugoslovanskega komunizma opravičili starosti slovenskih pisateljev, priči holokavsta, Borisu Pahorju, za krivice, ki so mu bile storjene.

Mag. Božo Rustja: Golobov kalifat

Avtor razmišlja o zahtevi članov nekaterih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, da bi kristjani v Sloveniji plačevali davek, ker so kristjani. Poleg tega pa se je ustavil tudi ob zamujeni priložnosti, da bi se “ponosni nasledniki” jugoslovanskega komunizma opravičili starosti slovenskih pisateljev, priči holokavsta, Borisu Pahorju, za krivice, ki so mu bile storjene.

Božo Rustja

komentarpolitikazgodovinakomunizem

Doživetja narave

VEČ ...|1. 7. 2022
Rimska cesta in astronomski dnevnik

Prva julijska Doživetja narave so bila namenjena ljubiteljem astronomije, podnaslov oddaje se glasi: Utrinki iz astronomskega dnevnika. Profesor Boris Kham je želel s tokratno oddajo vzpodbuditi poslušalce, da bi v počitniških dneh kdaj pogledali v zvezdnato nebo in se kar s prostim očesom pasli po nebu ter občudovali Rimsko cesto.

Rimska cesta in astronomski dnevnik

Prva julijska Doživetja narave so bila namenjena ljubiteljem astronomije, podnaslov oddaje se glasi: Utrinki iz astronomskega dnevnika. Profesor Boris Kham je želel s tokratno oddajo vzpodbuditi poslušalce, da bi v počitniških dneh kdaj pogledali v zvezdnato nebo in se kar s prostim očesom pasli po nebu ter občudovali Rimsko cesto.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijanaravarimska cestaopazovanjeplanetipoletni trikotnikozvezdja

Ritem srca

VEČ ...|1. 7. 2022
We The Kingdom // Božja Pobjeda

Tokrat smo se v oddaji ustavili pri novem singlu skupine We The Kingdom – Miracle Power in prisluhnili pesmim hrvaške karizmatične slavilne skupnosti Božja Pobjeda.

V oddaji smo slišali:

  • Himna oratorija 2022 – Za Božjo slavo
  • We The Kingdom – Dancing On The Waves
  • We The Kingdom – Miracle Power
  • Božja Pobjeda - Ljubav s neba | zapali vatru
  • Božja Pobjeda – Čisto srce

We The Kingdom // Božja Pobjeda

Tokrat smo se v oddaji ustavili pri novem singlu skupine We The Kingdom – Miracle Power in prisluhnili pesmim hrvaške karizmatične slavilne skupnosti Božja Pobjeda.

V oddaji smo slišali:

  • Himna oratorija 2022 – Za Božjo slavo
  • We The Kingdom – Dancing On The Waves
  • We The Kingdom – Miracle Power
  • Božja Pobjeda - Ljubav s neba | zapali vatru
  • Božja Pobjeda – Čisto srce

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Petkov večer

VEČ ...|1. 7. 2022
Koncert vokalnega banda Kreativo

Acapella zasedba Kreativo je leta 2016 v živo muzicirala v našem studiu pred izbranim občinstvom. V oddaji Petkov večer prisluhnite delu glasbeno-pogovornega večera.

Koncert vokalnega banda Kreativo

Acapella zasedba Kreativo je leta 2016 v živo muzicirala v našem studiu pred izbranim občinstvom. V oddaji Petkov večer prisluhnite delu glasbeno-pogovornega večera.

Marjan Bunič

pogovorglasbavokalna

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 7. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|1. 7. 2022
Rimska cesta in astronomski dnevnik

Prva julijska Doživetja narave so bila namenjena ljubiteljem astronomije, podnaslov oddaje se glasi: Utrinki iz astronomskega dnevnika. Profesor Boris Kham je želel s tokratno oddajo vzpodbuditi poslušalce, da bi v počitniških dneh kdaj pogledali v zvezdnato nebo in se kar s prostim očesom pasli po nebu ter občudovali Rimsko cesto.

Rimska cesta in astronomski dnevnik

Prva julijska Doživetja narave so bila namenjena ljubiteljem astronomije, podnaslov oddaje se glasi: Utrinki iz astronomskega dnevnika. Profesor Boris Kham je želel s tokratno oddajo vzpodbuditi poslušalce, da bi v počitniških dneh kdaj pogledali v zvezdnato nebo in se kar s prostim očesom pasli po nebu ter občudovali Rimsko cesto.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijanaravarimska cestaopazovanjeplanetipoletni trikotnikozvezdja