Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|5. 4. 2020
Papežov govor

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali papežev govor, ki ga je imel 27. marca, ko je pred praznim trgom sv. Petra molil za konec pandemije in podelil izredni blagoslov Urbi et Orbi.

Papežov govor

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali papežev govor, ki ga je imel 27. marca, ko je pred praznim trgom sv. Petra molil za konec pandemije in podelil izredni blagoslov Urbi et Orbi.

družbaduhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papežov govor
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali papežev govor, ki ga je imel 27. marca, ko je pred praznim trgom sv. Petra molil za konec pandemije in podelil izredni blagoslov Urbi et Orbi.
VEČ ...|5. 4. 2020
Papežov govor
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali papežev govor, ki ga je imel 27. marca, ko je pred praznim trgom sv. Petra molil za konec pandemije in podelil izredni blagoslov Urbi et Orbi.

Marta Jerebič

družbaduhovnostpapež

Pojdite in učite

VEČ ...|5. 4. 2020
Matjaz_Kriznar_o_2020

Pogled v leto 2020 in Papeževe spodbude. Vabljeni k poslušanju.

Matjaz_Kriznar_o_2020

Pogled v leto 2020 in Papeževe spodbude. Vabljeni k poslušanju.

duhovnostpapež

Pojdite in učite

Matjaz_Kriznar_o_2020
Pogled v leto 2020 in Papeževe spodbude. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|5. 4. 2020
Matjaz_Kriznar_o_2020
Pogled v leto 2020 in Papeževe spodbude. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

duhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 3. 2020
Vabilo papež k skupni molitvi

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

Vabilo papež k skupni molitvi

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

duhovnostpapeždružbaodnosizdravstvo

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vabilo papež k skupni molitvi
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.
VEČ ...|29. 3. 2020
Vabilo papež k skupni molitvi
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

Marjana Debevec

duhovnostpapeždružbaodnosizdravstvo

Radijska kateheza

VEČ ...|28. 3. 2020
Spoved kot zakrament sprave

Odnosi med možem ženo, z otroki lahko postanejo prava bojišča, bojišče je lahko znotraj nas … Kdo je naš sovražnik? Katoliška spoved kot avtopralnica, ki jo vedno znova obiskujemo. Dilema veliki in mali grehi. Spoved v času ukrepov proti širitvi koronavirusa. Spoved prek telefona. Spoved doma. Skupinska odveza. Papež in popolni odpustek. Na vprašanja je odgovarjal generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec.

Spoved kot zakrament sprave

Odnosi med možem ženo, z otroki lahko postanejo prava bojišča, bojišče je lahko znotraj nas … Kdo je naš sovražnik? Katoliška spoved kot avtopralnica, ki jo vedno znova obiskujemo. Dilema veliki in mali grehi. Spoved v času ukrepov proti širitvi koronavirusa. Spoved prek telefona. Spoved doma. Skupinska odveza. Papež in popolni odpustek. Na vprašanja je odgovarjal generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec.

duhovnostodnosipogovorsvetovanje

Radijska kateheza

Spoved kot zakrament sprave
Odnosi med možem ženo, z otroki lahko postanejo prava bojišča, bojišče je lahko znotraj nas … Kdo je naš sovražnik? Katoliška spoved kot avtopralnica, ki jo vedno znova obiskujemo. Dilema veliki in mali grehi. Spoved v času ukrepov proti širitvi koronavirusa. Spoved prek telefona. Spoved doma. Skupinska odveza. Papež in popolni odpustek. Na vprašanja je odgovarjal generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec.
VEČ ...|28. 3. 2020
Spoved kot zakrament sprave
Odnosi med možem ženo, z otroki lahko postanejo prava bojišča, bojišče je lahko znotraj nas … Kdo je naš sovražnik? Katoliška spoved kot avtopralnica, ki jo vedno znova obiskujemo. Dilema veliki in mali grehi. Spoved v času ukrepov proti širitvi koronavirusa. Spoved prek telefona. Spoved doma. Skupinska odveza. Papež in popolni odpustek. Na vprašanja je odgovarjal generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosipogovorsvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|22. 3. 2020
Vatikan in koronavirus

Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

Vatikan in koronavirus

Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

papežpogovorinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vatikan in koronavirus
Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.
VEČ ...|22. 3. 2020
Vatikan in koronavirus
Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

Marta Jerebič

papežpogovorinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|15. 3. 2020
Sonidalnost

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve bomo na papeško nedeljo posvetili vlogi svetega očeta v današnjem času. Spregovorili pa bomo tudi o sinodalnosti, ki bo tema prihodnje sinode škofov. Za kaj gre pri tem, bomo povprašali nadškofa Aljzija Cvikla in sociologa dr. Igorja Bahovca. Vabljeni k poslušanju!

Sonidalnost

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve bomo na papeško nedeljo posvetili vlogi svetega očeta v današnjem času. Spregovorili pa bomo tudi o sinodalnosti, ki bo tema prihodnje sinode škofov. Za kaj gre pri tem, bomo povprašali nadškofa Aljzija Cvikla in sociologa dr. Igorja Bahovca. Vabljeni k poslušanju!

družbaduhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Sonidalnost
Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve bomo na papeško nedeljo posvetili vlogi svetega očeta v današnjem času. Spregovorili pa bomo tudi o sinodalnosti, ki bo tema prihodnje sinode škofov. Za kaj gre pri tem, bomo povprašali nadškofa Aljzija Cvikla in sociologa dr. Igorja Bahovca. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|15. 3. 2020
Sonidalnost
Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve bomo na papeško nedeljo posvetili vlogi svetega očeta v današnjem času. Spregovorili pa bomo tudi o sinodalnosti, ki bo tema prihodnje sinode škofov. Za kaj gre pri tem, bomo povprašali nadškofa Aljzija Cvikla in sociologa dr. Igorja Bahovca. Vabljeni k poslušanju!

Blaž LesnikMarjana Debevec

družbaduhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|1. 3. 2020
Asia Bibi v Franciji

Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

Asia Bibi v Franciji

Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

duhovnostpapežinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

Asia Bibi v Franciji
Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.
VEČ ...|1. 3. 2020
Asia Bibi v Franciji
Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

Marjana Debevec

duhovnostpapežinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|23. 2. 2020
Papeževa posinodalna apostolska spodbuda Ljubljena Amazonija

V oddaji smo s sociologom dr. Igorjem Bahovcem komentirali papeževo posinodalno apostolsko spodbudo z naslovom Ljubljena Amazonija.

Papeževa posinodalna apostolska spodbuda Ljubljena Amazonija

V oddaji smo s sociologom dr. Igorjem Bahovcem komentirali papeževo posinodalno apostolsko spodbudo z naslovom Ljubljena Amazonija.

družbakomentarpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papeževa posinodalna apostolska spodbuda Ljubljena Amazonija
V oddaji smo s sociologom dr. Igorjem Bahovcem komentirali papeževo posinodalno apostolsko spodbudo z naslovom Ljubljena Amazonija.
VEČ ...|23. 2. 2020
Papeževa posinodalna apostolska spodbuda Ljubljena Amazonija
V oddaji smo s sociologom dr. Igorjem Bahovcem komentirali papeževo posinodalno apostolsko spodbudo z naslovom Ljubljena Amazonija.

Marta Jerebič

družbakomentarpapež

Komentar Družina

VEČ ...|20. 2. 2020
Marjan Pogačnik: Razširjen pogled

Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

Marjan Pogačnik: Razširjen pogled

Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

CerkevAmazonija

Komentar Družina

Marjan Pogačnik: Razširjen pogled
Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.
VEČ ...|20. 2. 2020
Marjan Pogačnik: Razširjen pogled
Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

Marjan Pogačnik

CerkevAmazonija

Pojdite in učite

VEČ ...|16. 2. 2020
Z Janezom Krmeljem o Pustni sobotni iskrici in obisku papeža na Madagaskarju

V oddaji smo gostili Janeza Krmelja, misijonarja na Madagaskarju. Pri vsaj dveh izmed njegovih projektov ste sodelovali tudi naši poslušalci. Teden pred letošnjo Pustno sobotno iskrico smo prisluhnili kakšne sadove lahko rodi. Slišali ste tudi kako je med Malgaši in slovenskimi misijonarji odmeval lanski obisk papeža Frančiška.

Z Janezom Krmeljem o Pustni sobotni iskrici in obisku papeža na Madagaskarju

V oddaji smo gostili Janeza Krmelja, misijonarja na Madagaskarju. Pri vsaj dveh izmed njegovih projektov ste sodelovali tudi naši poslušalci. Teden pred letošnjo Pustno sobotno iskrico smo prisluhnili kakšne sadove lahko rodi. Slišali ste tudi kako je med Malgaši in slovenskimi misijonarji odmeval lanski obisk papeža Frančiška.

misijoniduhovnostpogovor

Pojdite in učite

Z Janezom Krmeljem o Pustni sobotni iskrici in obisku papeža na Madagaskarju
V oddaji smo gostili Janeza Krmelja, misijonarja na Madagaskarju. Pri vsaj dveh izmed njegovih projektov ste sodelovali tudi naši poslušalci. Teden pred letošnjo Pustno sobotno iskrico smo prisluhnili kakšne sadove lahko rodi. Slišali ste tudi kako je med Malgaši in slovenskimi misijonarji odmeval lanski obisk papeža Frančiška.
VEČ ...|16. 2. 2020
Z Janezom Krmeljem o Pustni sobotni iskrici in obisku papeža na Madagaskarju
V oddaji smo gostili Janeza Krmelja, misijonarja na Madagaskarju. Pri vsaj dveh izmed njegovih projektov ste sodelovali tudi naši poslušalci. Teden pred letošnjo Pustno sobotno iskrico smo prisluhnili kakšne sadove lahko rodi. Slišali ste tudi kako je med Malgaši in slovenskimi misijonarji odmeval lanski obisk papeža Frančiška.

Jure Sešek

misijoniduhovnostpogovor

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 2. 2020
Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov

V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov

V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

duhovnostpogovorspomin

Radijska kateheza

Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov
V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.
VEČ ...|15. 2. 2020
Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov
V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

Damijana Medved

duhovnostpogovorspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|9. 2. 2020
Predstavitev dokumenta o človeškem bratstvu

Mag. Sebastijan Valentan je predstavil sadove dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga papež Frančišek in veliki imam Al Tayeb lani podpisala v Abu Dhabiju.

Predstavitev dokumenta o človeškem bratstvu

Mag. Sebastijan Valentan je predstavil sadove dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga papež Frančišek in veliki imam Al Tayeb lani podpisala v Abu Dhabiju.

duhovnostdružbapapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Predstavitev dokumenta o človeškem bratstvu
Mag. Sebastijan Valentan je predstavil sadove dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga papež Frančišek in veliki imam Al Tayeb lani podpisala v Abu Dhabiju.
VEČ ...|9. 2. 2020
Predstavitev dokumenta o človeškem bratstvu
Mag. Sebastijan Valentan je predstavil sadove dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga papež Frančišek in veliki imam Al Tayeb lani podpisala v Abu Dhabiju.

Marta Jerebič

duhovnostdružbapapežpogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|9. 2. 2020
Cerkveni zakon in ločitev

Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.

Cerkveni zakon in ločitev

Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.

duhovnostdružbapogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

Cerkveni zakon in ločitev
Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.
VEČ ...|9. 2. 2020
Cerkveni zakon in ločitev
Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.

Silvestra Sadar

duhovnostdružbapogovor

Komentar Družina

VEČ ...|6. 2. 2020
Sebastijan Valentan: V dialogu z muslimani za mir v svetu

Te dni, natančneje 4. februarja, je minilo eno leto, odkar smo lahko v živo spremljali videoposnetke z enega najodmevnejših apostolskih potovanj papeža Frančiška.

Sebastijan Valentan: V dialogu z muslimani za mir v svetu

Te dni, natančneje 4. februarja, je minilo eno leto, odkar smo lahko v živo spremljali videoposnetke z enega najodmevnejših apostolskih potovanj papeža Frančiška.

komentar

Komentar Družina

Sebastijan Valentan: V dialogu z muslimani za mir v svetu
Te dni, natančneje 4. februarja, je minilo eno leto, odkar smo lahko v živo spremljali videoposnetke z enega najodmevnejših apostolskih potovanj papeža Frančiška.
VEČ ...|6. 2. 2020
Sebastijan Valentan: V dialogu z muslimani za mir v svetu
Te dni, natančneje 4. februarja, je minilo eno leto, odkar smo lahko v živo spremljali videoposnetke z enega najodmevnejših apostolskih potovanj papeža Frančiška.

Sebastijan Valentan

komentar

Informativne oddaje

VEČ ...|30. 1. 2020
S. Hermina Nemšak o Bogu posvečenem življenju

S. Hermina Nemšak o Bogu posvečenem življenju

duhovnostpapežpogovor

Informativne oddaje

S. Hermina Nemšak o Bogu posvečenem življenju
VEČ ...|30. 1. 2020
S. Hermina Nemšak o Bogu posvečenem življenju

Petra StoparAlen Salihović

duhovnostpapežpogovor

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 1. 2020
Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov

Izšla je poslanica papeža Frančiška za letošnji 28. svetovni dan bolnikov. Predstavili smo jo v tokratni oddaji.

Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov

Izšla je poslanica papeža Frančiška za letošnji 28. svetovni dan bolnikov. Predstavili smo jo v tokratni oddaji.

duhovnostpapežbolniki

Vstani in hodi

Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov
Izšla je poslanica papeža Frančiška za letošnji 28. svetovni dan bolnikov. Predstavili smo jo v tokratni oddaji.
VEČ ...|26. 1. 2020
Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov
Izšla je poslanica papeža Frančiška za letošnji 28. svetovni dan bolnikov. Predstavili smo jo v tokratni oddaji.

Tone Planinšek

duhovnostpapežbolniki

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 1. 2020
Sporni zakon o bioetiki v Franciji in o slovenski podpori papežu Frančišku

Francija sprejema zakon o umetni oploditvi. Na rojstnem listu bosta v primeru lezbičnega para navedeni biološka mati in njena partnerka. Zakon sproža bazen etičnih vprašanj. O tem smo se pogovarjali z magistrom moralne teologije Gabrielom Kavčičem. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tudi o sklepu akcije zbiranja podpisov v podporo papežu Frančišku.

Sporni zakon o bioetiki v Franciji in o slovenski podpori papežu Frančišku

Francija sprejema zakon o umetni oploditvi. Na rojstnem listu bosta v primeru lezbičnega para navedeni biološka mati in njena partnerka. Zakon sproža bazen etičnih vprašanj. O tem smo se pogovarjali z magistrom moralne teologije Gabrielom Kavčičem. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tudi o sklepu akcije zbiranja podpisov v podporo papežu Frančišku.

duhovnostpapežinfodružbaodnosi

Iz življenja vesoljne Cerkve

Sporni zakon o bioetiki v Franciji in o slovenski podpori papežu Frančišku
Francija sprejema zakon o umetni oploditvi. Na rojstnem listu bosta v primeru lezbičnega para navedeni biološka mati in njena partnerka. Zakon sproža bazen etičnih vprašanj. O tem smo se pogovarjali z magistrom moralne teologije Gabrielom Kavčičem. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tudi o sklepu akcije zbiranja podpisov v podporo papežu Frančišku.
VEČ ...|26. 1. 2020
Sporni zakon o bioetiki v Franciji in o slovenski podpori papežu Frančišku
Francija sprejema zakon o umetni oploditvi. Na rojstnem listu bosta v primeru lezbičnega para navedeni biološka mati in njena partnerka. Zakon sproža bazen etičnih vprašanj. O tem smo se pogovarjali z magistrom moralne teologije Gabrielom Kavčičem. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tudi o sklepu akcije zbiranja podpisov v podporo papežu Frančišku.

Marta Jerebič

duhovnostpapežinfodružbaodnosi

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|19. 1. 2020
Teden molitve za edinost kristjanov

Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.

Teden molitve za edinost kristjanov

Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.

cerkevdružbapapežcelibatekumenizem

Iz življenja vesoljne Cerkve

Teden molitve za edinost kristjanov
Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.
VEČ ...|19. 1. 2020
Teden molitve za edinost kristjanov
Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.

Marjana Debevec

cerkevdružbapapežcelibatekumenizem

Petkov večer

VEČ ...|17. 1. 2020
Vokalna skupina Cantate Domino

Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja je lani praznovala 30. obletnico ustanovitve. Svoje spomine na začetke, nastope in zanimive dogodke, med njimi na petje pri sveti maši s papežem Frančiškom, sta z nami delila Franc in Helena Štefanič.

Vokalna skupina Cantate Domino

Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja je lani praznovala 30. obletnico ustanovitve. Svoje spomine na začetke, nastope in zanimive dogodke, med njimi na petje pri sveti maši s papežem Frančiškom, sta z nami delila Franc in Helena Štefanič.

glasbapogovorpapežvokalna skupina

Petkov večer

Vokalna skupina Cantate Domino
Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja je lani praznovala 30. obletnico ustanovitve. Svoje spomine na začetke, nastope in zanimive dogodke, med njimi na petje pri sveti maši s papežem Frančiškom, sta z nami delila Franc in Helena Štefanič.
VEČ ...|17. 1. 2020
Vokalna skupina Cantate Domino
Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja je lani praznovala 30. obletnico ustanovitve. Svoje spomine na začetke, nastope in zanimive dogodke, med njimi na petje pri sveti maši s papežem Frančiškom, sta z nami delila Franc in Helena Štefanič.

Marjan BuničPetra Stopar

glasbapogovorpapežvokalna skupina

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 1. 2020
Papeževa spodbuda k svetosti - Veselite in radujte se

Z novim letom začenjamo tudi nov cikel družinskih katehez. V preteklih letih smo odkrivali globine papeževe spodbude Radost ljubezni, zdaj pa se bomo začeli pripravljati na Svetovno srečanje družin, ki bo prihodnje leto v Rimu. Tema bo svetost v družini. V Družinskih katehezah bomo spoznavali življenjske izkušnje zakonskih parov in odkrivali, da se na pot svetosti lahko odpravimo prav vsi. Za začetek pa smo prisluhnili kaj o svetosti pravi papež Frančišek v svoji spodbudi Veselite in radujte se.

Papeževa spodbuda k svetosti - Veselite in radujte se

Z novim letom začenjamo tudi nov cikel družinskih katehez. V preteklih letih smo odkrivali globine papeževe spodbude Radost ljubezni, zdaj pa se bomo začeli pripravljati na Svetovno srečanje družin, ki bo prihodnje leto v Rimu. Tema bo svetost v družini. V Družinskih katehezah bomo spoznavali življenjske izkušnje zakonskih parov in odkrivali, da se na pot svetosti lahko odpravimo prav vsi. Za začetek pa smo prisluhnili kaj o svetosti pravi papež Frančišek v svoji spodbudi Veselite in radujte se.

družinaduhovnostkatehezapapež

Družinska kateheza

Papeževa spodbuda k svetosti - Veselite in radujte se
Z novim letom začenjamo tudi nov cikel družinskih katehez. V preteklih letih smo odkrivali globine papeževe spodbude Radost ljubezni, zdaj pa se bomo začeli pripravljati na Svetovno srečanje družin, ki bo prihodnje leto v Rimu. Tema bo svetost v družini. V Družinskih katehezah bomo spoznavali življenjske izkušnje zakonskih parov in odkrivali, da se na pot svetosti lahko odpravimo prav vsi. Za začetek pa smo prisluhnili kaj o svetosti pravi papež Frančišek v svoji spodbudi Veselite in radujte se.
VEČ ...|7. 1. 2020
Papeževa spodbuda k svetosti - Veselite in radujte se
Z novim letom začenjamo tudi nov cikel družinskih katehez. V preteklih letih smo odkrivali globine papeževe spodbude Radost ljubezni, zdaj pa se bomo začeli pripravljati na Svetovno srečanje družin, ki bo prihodnje leto v Rimu. Tema bo svetost v družini. V Družinskih katehezah bomo spoznavali življenjske izkušnje zakonskih parov in odkrivali, da se na pot svetosti lahko odpravimo prav vsi. Za začetek pa smo prisluhnili kaj o svetosti pravi papež Frančišek v svoji spodbudi Veselite in radujte se.

Marjana Debevec

družinaduhovnostkatehezapapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|5. 1. 2020
Pregled pomembnejših dogodkov v preteklem letu

Karlo Bolčina je komentiral dogodke, ki so zaznamovali Vatikan in Cerkev po svetu v letu 2019.

Pregled pomembnejših dogodkov v preteklem letu

Karlo Bolčina je komentiral dogodke, ki so zaznamovali Vatikan in Cerkev po svetu v letu 2019.

duhovnostsvetcerkevpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pregled pomembnejših dogodkov v preteklem letu
Karlo Bolčina je komentiral dogodke, ki so zaznamovali Vatikan in Cerkev po svetu v letu 2019.
VEČ ...|5. 1. 2020
Pregled pomembnejših dogodkov v preteklem letu
Karlo Bolčina je komentiral dogodke, ki so zaznamovali Vatikan in Cerkev po svetu v letu 2019.

Marta Jerebič

duhovnostsvetcerkevpapež

Komentar Družina

VEČ ...|2. 1. 2020
Nataša Govekar: Oznanjanje evangelija in ne ohranjanje sebe

Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.

Nataša Govekar: Oznanjanje evangelija in ne ohranjanje sebe

Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.

papeževangelijveseljeduhovnost

Komentar Družina

Nataša Govekar: Oznanjanje evangelija in ne ohranjanje sebe
Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.
VEČ ...|2. 1. 2020
Nataša Govekar: Oznanjanje evangelija in ne ohranjanje sebe
Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.

Nataša Govekar

papeževangelijveseljeduhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|30. 12. 2019
Božične pesmi

V oddaji PRO so imele svoje osrednje mesto božične pesmi, med njimi tudi kratki odlomki iz pisma papeža Frančiška o pomenu in vrednosti jaslic.

Božične pesmi

V oddaji PRO so imele svoje osrednje mesto božične pesmi, med njimi tudi kratki odlomki iz pisma papeža Frančiška o pomenu in vrednosti jaslic.

odnosiduhovnostglasbapapež

Prijatelji Radia Ognjišče

Božične pesmi
V oddaji PRO so imele svoje osrednje mesto božične pesmi, med njimi tudi kratki odlomki iz pisma papeža Frančiška o pomenu in vrednosti jaslic.
VEČ ...|30. 12. 2019
Božične pesmi
V oddaji PRO so imele svoje osrednje mesto božične pesmi, med njimi tudi kratki odlomki iz pisma papeža Frančiška o pomenu in vrednosti jaslic.

Franci Trstenjak

odnosiduhovnostglasbapapež

Pogovor o

VEČ ...|18. 12. 2019
Cerkev in papeži nekoč in danes

Kako se poslanstvo papežev, samopodoba in vizija zrcalijo v svetu? Na vprašanja sta odgovarjala pastoralist dr. Rafko Valenčič in zgodovinar dr. Bogdan Kolar.

Cerkev in papeži nekoč in danes

Kako se poslanstvo papežev, samopodoba in vizija zrcalijo v svetu? Na vprašanja sta odgovarjala pastoralist dr. Rafko Valenčič in zgodovinar dr. Bogdan Kolar.

Cerkevpapežzgodovina

Pogovor o

Cerkev in papeži nekoč in danes
Kako se poslanstvo papežev, samopodoba in vizija zrcalijo v svetu? Na vprašanja sta odgovarjala pastoralist dr. Rafko Valenčič in zgodovinar dr. Bogdan Kolar.
VEČ ...|18. 12. 2019
Cerkev in papeži nekoč in danes
Kako se poslanstvo papežev, samopodoba in vizija zrcalijo v svetu? Na vprašanja sta odgovarjala pastoralist dr. Rafko Valenčič in zgodovinar dr. Bogdan Kolar.

Silvestra Sadar

Cerkevpapežzgodovina

Srečanja

VEČ ...|17. 12. 2019
Papež Frančišek

Na rojstni dan papeža Frančiška smo oddajo Srečanja namenili srečevanjem papeža z različnimi skupinami ljudi.

Papež Frančišek

Na rojstni dan papeža Frančiška smo oddajo Srečanja namenili srečevanjem papeža z različnimi skupinami ljudi.

papež

Srečanja

Papež Frančišek
Na rojstni dan papeža Frančiška smo oddajo Srečanja namenili srečevanjem papeža z različnimi skupinami ljudi.
VEČ ...|17. 12. 2019
Papež Frančišek
Na rojstni dan papeža Frančiška smo oddajo Srečanja namenili srečevanjem papeža z različnimi skupinami ljudi.

Marta Jerebič

papež

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|15. 12. 2019
P. Arturo Sosa - pogovor

V oddaji ste slišali pogovor z vrhovnim predstojnikom jezuitov, p. Arturom Soso, pa tudi nekaj prispevkov o papežu zlatomašniku in kardinalu Luisu Antoniu Tagleju.

P. Arturo Sosa - pogovor

V oddaji ste slišali pogovor z vrhovnim predstojnikom jezuitov, p. Arturom Soso, pa tudi nekaj prispevkov o papežu zlatomašniku in kardinalu Luisu Antoniu Tagleju.

duhovnostinfopapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

P. Arturo Sosa - pogovor
V oddaji ste slišali pogovor z vrhovnim predstojnikom jezuitov, p. Arturom Soso, pa tudi nekaj prispevkov o papežu zlatomašniku in kardinalu Luisu Antoniu Tagleju.
VEČ ...|15. 12. 2019
P. Arturo Sosa - pogovor
V oddaji ste slišali pogovor z vrhovnim predstojnikom jezuitov, p. Arturom Soso, pa tudi nekaj prispevkov o papežu zlatomašniku in kardinalu Luisu Antoniu Tagleju.

Marta Jerebič

duhovnostinfopapežpogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|15. 12. 2019
75 let duhovništva škofa Jožefa Smeja

Škof Jožef Smej je ob 75. obletnici duhovništva prejel tudi papežev blagoslov. Kaj mu je sveti oče še sporočil preko apostolskega nuncija, ste lahko slišali v tokratni oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji.

75 let duhovništva škofa Jožefa Smeja

Škof Jožef Smej je ob 75. obletnici duhovništva prejel tudi papežev blagoslov. Kaj mu je sveti oče še sporočil preko apostolskega nuncija, ste lahko slišali v tokratni oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji.

duhovnostodnosipogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

75 let duhovništva škofa Jožefa Smeja
Škof Jožef Smej je ob 75. obletnici duhovništva prejel tudi papežev blagoslov. Kaj mu je sveti oče še sporočil preko apostolskega nuncija, ste lahko slišali v tokratni oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji.
VEČ ...|15. 12. 2019
75 let duhovništva škofa Jožefa Smeja
Škof Jožef Smej je ob 75. obletnici duhovništva prejel tudi papežev blagoslov. Kaj mu je sveti oče še sporočil preko apostolskega nuncija, ste lahko slišali v tokratni oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji.

Petra Stopar

duhovnostodnosipogovor

Mladoskop

VEČ ...|13. 12. 2019
Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019

Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019

Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturaodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019
Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.
VEČ ...|13. 12. 2019
Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019
Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturaodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|7. 12. 2019
Nadškof Anton Stres: Sveto pismo je vedno na strani revežev in ubogih. Mar to pomeni, da Bog ne mara bogatašev?

Ekonomija, srečanje papeža Frančiška s člani Sveta za vključujoči kapitalizem, očiščenje in okrepitev veljavnih ekonomskih modelov so teme, o katerih je v radijski katehezi razmišljal nadškof dr. Anton Stres.

Nadškof Anton Stres: Sveto pismo je vedno na strani revežev in ubogih. Mar to pomeni, da Bog ne mara bogatašev?

Ekonomija, srečanje papeža Frančiška s člani Sveta za vključujoči kapitalizem, očiščenje in okrepitev veljavnih ekonomskih modelov so teme, o katerih je v radijski katehezi razmišljal nadškof dr. Anton Stres.

družbaduhovnost

Radijska kateheza

Nadškof Anton Stres: Sveto pismo je vedno na strani revežev in ubogih. Mar to pomeni, da Bog ne mara bogatašev?
Ekonomija, srečanje papeža Frančiška s člani Sveta za vključujoči kapitalizem, očiščenje in okrepitev veljavnih ekonomskih modelov so teme, o katerih je v radijski katehezi razmišljal nadškof dr. Anton Stres.
VEČ ...|7. 12. 2019
Nadškof Anton Stres: Sveto pismo je vedno na strani revežev in ubogih. Mar to pomeni, da Bog ne mara bogatašev?
Ekonomija, srečanje papeža Frančiška s člani Sveta za vključujoči kapitalizem, očiščenje in okrepitev veljavnih ekonomskih modelov so teme, o katerih je v radijski katehezi razmišljal nadškof dr. Anton Stres.

Silvestra Sadar

družbaduhovnost

Družinska kateheza

VEČ ...|3. 12. 2019
O molitvi v družini ter skrbi za druge

Z nami so bili duhovnik Rafko Klemenčič ter Vilma in Dani Siter. Z gosti smo zaključili pogovor o papeževi spodbudi Radost ljubezni. Govorili smo o molitvi v družini ter skrbi za druge, da se v svetu nihče ne bi počutil samega.

O molitvi v družini ter skrbi za druge

Z nami so bili duhovnik Rafko Klemenčič ter Vilma in Dani Siter. Z gosti smo zaključili pogovor o papeževi spodbudi Radost ljubezni. Govorili smo o molitvi v družini ter skrbi za druge, da se v svetu nihče ne bi počutil samega.

družbaduhovnostodnosipogovorpapež

Družinska kateheza

O molitvi v družini ter skrbi za druge
Z nami so bili duhovnik Rafko Klemenčič ter Vilma in Dani Siter. Z gosti smo zaključili pogovor o papeževi spodbudi Radost ljubezni. Govorili smo o molitvi v družini ter skrbi za druge, da se v svetu nihče ne bi počutil samega.
VEČ ...|3. 12. 2019
O molitvi v družini ter skrbi za druge
Z nami so bili duhovnik Rafko Klemenčič ter Vilma in Dani Siter. Z gosti smo zaključili pogovor o papeževi spodbudi Radost ljubezni. Govorili smo o molitvi v družini ter skrbi za druge, da se v svetu nihče ne bi počutil samega.

Marjana Debevec

družbaduhovnostodnosipogovorpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|1. 12. 2019
Papežev obisk Japonske

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali glavne poudarke papeževega obiska na Japonskem. Pogovarjali smo se tudi s Tilnom Čebuljem, ki ga je Vatikan imenoval v posvetovalni organ skupine 20-ih mladih. Vabljeni k poslušanju.

Papežev obisk Japonske

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali glavne poudarke papeževega obiska na Japonskem. Pogovarjali smo se tudi s Tilnom Čebuljem, ki ga je Vatikan imenoval v posvetovalni organ skupine 20-ih mladih. Vabljeni k poslušanju.

duhovnostmladipapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papežev obisk Japonske
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali glavne poudarke papeževega obiska na Japonskem. Pogovarjali smo se tudi s Tilnom Čebuljem, ki ga je Vatikan imenoval v posvetovalni organ skupine 20-ih mladih. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|1. 12. 2019
Papežev obisk Japonske
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali glavne poudarke papeževega obiska na Japonskem. Pogovarjali smo se tudi s Tilnom Čebuljem, ki ga je Vatikan imenoval v posvetovalni organ skupine 20-ih mladih. Vabljeni k poslušanju.

Marta JerebičMatjaž Merljak

duhovnostmladipapež

Radijska kateheza

VEČ ...|30. 11. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...

Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...

Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

družbaduhovnostpapež

Radijska kateheza

Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...
Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.
VEČ ...|30. 11. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...
Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

Silvestra Sadar

družbaduhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|24. 11. 2019
Povzetek papeževih nagovorov na Tajskem, pogovor z vojaškim kaplanom Milanom Pregljem

V oddaji ste slišali povzetke papeževih nagovorov na Tajskem. Ob 70-letnici Ženevskih konvencij pa smo se o vlogi verskega osebja pogovarjali z vojaškim kaplanom Milanom Pregljem.

Povzetek papeževih nagovorov na Tajskem, pogovor z vojaškim kaplanom Milanom Pregljem

V oddaji ste slišali povzetke papeževih nagovorov na Tajskem. Ob 70-letnici Ženevskih konvencij pa smo se o vlogi verskega osebja pogovarjali z vojaškim kaplanom Milanom Pregljem.

duhovnostpapežpogovorMilan Pregelj

Iz življenja vesoljne Cerkve

Povzetek papeževih nagovorov na Tajskem, pogovor z vojaškim kaplanom Milanom Pregljem
V oddaji ste slišali povzetke papeževih nagovorov na Tajskem. Ob 70-letnici Ženevskih konvencij pa smo se o vlogi verskega osebja pogovarjali z vojaškim kaplanom Milanom Pregljem.
VEČ ...|24. 11. 2019
Povzetek papeževih nagovorov na Tajskem, pogovor z vojaškim kaplanom Milanom Pregljem
V oddaji ste slišali povzetke papeževih nagovorov na Tajskem. Ob 70-letnici Ženevskih konvencij pa smo se o vlogi verskega osebja pogovarjali z vojaškim kaplanom Milanom Pregljem.

Marta Jerebič

duhovnostpapežpogovorMilan Pregelj

Radijska kateheza

VEČ ...|23. 11. 2019
S. Magda Burger: prerok Elija izziva Boga in se z njim pogovarja.

V tokratni katehezi je sestra Magda Burger predstavila štiri odlomke iz Svetega Pisma, ki govorijo o srečanju preroka Elija z Bogom, o čudežni pomnožitvi in obuditvi mrtvega vdovinega sina, o zmagi nad Baalovimi preroki in o njegovem odhodu v nebo.

S. Magda Burger: prerok Elija izziva Boga in se z njim pogovarja.

V tokratni katehezi je sestra Magda Burger predstavila štiri odlomke iz Svetega Pisma, ki govorijo o srečanju preroka Elija z Bogom, o čudežni pomnožitvi in obuditvi mrtvega vdovinega sina, o zmagi nad Baalovimi preroki in o njegovem odhodu v nebo.

duhovnostizobraževanjepapež

Radijska kateheza

S. Magda Burger: prerok Elija izziva Boga in se z njim pogovarja.
V tokratni katehezi je sestra Magda Burger predstavila štiri odlomke iz Svetega Pisma, ki govorijo o srečanju preroka Elija z Bogom, o čudežni pomnožitvi in obuditvi mrtvega vdovinega sina, o zmagi nad Baalovimi preroki in o njegovem odhodu v nebo.
VEČ ...|23. 11. 2019
S. Magda Burger: prerok Elija izziva Boga in se z njim pogovarja.
V tokratni katehezi je sestra Magda Burger predstavila štiri odlomke iz Svetega Pisma, ki govorijo o srečanju preroka Elija z Bogom, o čudežni pomnožitvi in obuditvi mrtvega vdovinega sina, o zmagi nad Baalovimi preroki in o njegovem odhodu v nebo.

Silvestra Sadars. Magda Burger

duhovnostizobraževanjepapež

Komentar Družina

VEČ ...|21. 11. 2019
Matic Zupančič: Skupaj lahko obvarujemo otroke v internetu

V preteklem tednu je papež v Vatikanu gostil kar nekaj pomembnih ljudi, ki imajo moč, da lahko odločilno pripomorejo k temu, da bodo otroci varnejši na internetu.

Matic Zupančič: Skupaj lahko obvarujemo otroke v internetu

V preteklem tednu je papež v Vatikanu gostil kar nekaj pomembnih ljudi, ki imajo moč, da lahko odločilno pripomorejo k temu, da bodo otroci varnejši na internetu.

komentar

Komentar Družina

Matic Zupančič: Skupaj lahko obvarujemo otroke v internetu
V preteklem tednu je papež v Vatikanu gostil kar nekaj pomembnih ljudi, ki imajo moč, da lahko odločilno pripomorejo k temu, da bodo otroci varnejši na internetu.
VEČ ...|21. 11. 2019
Matic Zupančič: Skupaj lahko obvarujemo otroke v internetu
V preteklem tednu je papež v Vatikanu gostil kar nekaj pomembnih ljudi, ki imajo moč, da lahko odločilno pripomorejo k temu, da bodo otroci varnejši na internetu.

Matic Zupančič

komentar

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 11. 2019
Kartitativne ustanove

Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

Kartitativne ustanove

Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

duhovnostcerkevdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

Kartitativne ustanove
Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?
VEČ ...|17. 11. 2019
Kartitativne ustanove
Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

Petra Stopar

duhovnostcerkevdružba

Mladoskop

VEČ ...|15. 11. 2019
Center Aletti

V odmevu srečanja skupine sedmih radijcev s papežem Frančiškom smo v Mladoskop umestili pogovore, ki so nastali februarja istega leta, ko smo bili prvič v Rimu, takrat na snemanju s filipinskim kardinalom za Radijski misijon, ko je prišlo tudi do prvih izrečenih želja o srečanju s papežem. V Centru Aletti ustvarjata tudi Eva Osterman ter jezuit, arhitekt, p. Andrej Brozovič. V Rimu smo bili nastanjeni pri redovnih sestrah, v domu katerih je tudi kapela z mozaiki p. Marka Ivana Rupnika in njegove ekipe. O tej je spregovorila s. Elena.

Center Aletti

V odmevu srečanja skupine sedmih radijcev s papežem Frančiškom smo v Mladoskop umestili pogovore, ki so nastali februarja istega leta, ko smo bili prvič v Rimu, takrat na snemanju s filipinskim kardinalom za Radijski misijon, ko je prišlo tudi do prvih izrečenih želja o srečanju s papežem. V Centru Aletti ustvarjata tudi Eva Osterman ter jezuit, arhitekt, p. Andrej Brozovič. V Rimu smo bili nastanjeni pri redovnih sestrah, v domu katerih je tudi kapela z mozaiki p. Marka Ivana Rupnika in njegove ekipe. O tej je spregovorila s. Elena.

duhovnostdružbaizobraževanjeodnosimladipogovor

Mladoskop

Center Aletti
V odmevu srečanja skupine sedmih radijcev s papežem Frančiškom smo v Mladoskop umestili pogovore, ki so nastali februarja istega leta, ko smo bili prvič v Rimu, takrat na snemanju s filipinskim kardinalom za Radijski misijon, ko je prišlo tudi do prvih izrečenih želja o srečanju s papežem. V Centru Aletti ustvarjata tudi Eva Osterman ter jezuit, arhitekt, p. Andrej Brozovič. V Rimu smo bili nastanjeni pri redovnih sestrah, v domu katerih je tudi kapela z mozaiki p. Marka Ivana Rupnika in njegove ekipe. O tej je spregovorila s. Elena.
VEČ ...|15. 11. 2019
Center Aletti
V odmevu srečanja skupine sedmih radijcev s papežem Frančiškom smo v Mladoskop umestili pogovore, ki so nastali februarja istega leta, ko smo bili prvič v Rimu, takrat na snemanju s filipinskim kardinalom za Radijski misijon, ko je prišlo tudi do prvih izrečenih želja o srečanju s papežem. V Centru Aletti ustvarjata tudi Eva Osterman ter jezuit, arhitekt, p. Andrej Brozovič. V Rimu smo bili nastanjeni pri redovnih sestrah, v domu katerih je tudi kapela z mozaiki p. Marka Ivana Rupnika in njegove ekipe. O tej je spregovorila s. Elena.

Nataša Ličen

duhovnostdružbaizobraževanjeodnosimladipogovor

Naš pogled

VEČ ...|12. 11. 2019
Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

komentar

Naš pogled

Marta Jerebič: Srečanje s papežem
Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!
VEČ ...|12. 11. 2019
Marta Jerebič: Srečanje s papežem
Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič

komentar

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Globine

O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?
VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|10. 11. 2019
Vtisi radijcev ob 25. obletnici Radia Ognjišče v osebnem srečanju s papežem Frančiškom

Vtisi sedmih radijcev, ki so se ob 25. obletnici Radia Ognjišče osebno srečali s papežem Frančiškom, bodo odmevali tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, prisluhnite oddaji.

Vtisi radijcev ob 25. obletnici Radia Ognjišče v osebnem srečanju s papežem Frančiškom

Vtisi sedmih radijcev, ki so se ob 25. obletnici Radia Ognjišče osebno srečali s papežem Frančiškom, bodo odmevali tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, prisluhnite oddaji.

duhovnostpapeždružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vtisi radijcev ob 25. obletnici Radia Ognjišče v osebnem srečanju s papežem Frančiškom
Vtisi sedmih radijcev, ki so se ob 25. obletnici Radia Ognjišče osebno srečali s papežem Frančiškom, bodo odmevali tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, prisluhnite oddaji.
VEČ ...|10. 11. 2019
Vtisi radijcev ob 25. obletnici Radia Ognjišče v osebnem srečanju s papežem Frančiškom
Vtisi sedmih radijcev, ki so se ob 25. obletnici Radia Ognjišče osebno srečali s papežem Frančiškom, bodo odmevali tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, prisluhnite oddaji.

Marta Jerebič

duhovnostpapeždružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|3. 11. 2019
Sinoda o Amazoniji

V oddaji ste slišali komentar na sinodo o Amazoniji. O njej sta razmišljala p. Branko Cestnik in Nace Volčič, ki je tam deloval kot laiški misijonar.

Sinoda o Amazoniji

V oddaji ste slišali komentar na sinodo o Amazoniji. O njej sta razmišljala p. Branko Cestnik in Nace Volčič, ki je tam deloval kot laiški misijonar.

duhovnostpapežAmazonija

Iz življenja vesoljne Cerkve

Sinoda o Amazoniji
V oddaji ste slišali komentar na sinodo o Amazoniji. O njej sta razmišljala p. Branko Cestnik in Nace Volčič, ki je tam deloval kot laiški misijonar.
VEČ ...|3. 11. 2019
Sinoda o Amazoniji
V oddaji ste slišali komentar na sinodo o Amazoniji. O njej sta razmišljala p. Branko Cestnik in Nace Volčič, ki je tam deloval kot laiški misijonar.

Marta Jerebič

duhovnostpapežAmazonija

Ritem srca

VEČ ...|30. 10. 2019
Nova misijonska pesem in prvi del predstavitve Dove nagrad 2019

V oddaji smo premierno zavrteli misijonsko pesem Poslani v svet, misijonsko pesem duhovnika, jezuita, pomočnika v župniji Žiri in podravnatelja Akademskega kolegija Marka Pavliča, ki jo je napisal kot odgovor na razpis Misijonskega središča Slovenije. Ta je ob papeževi posvetitvi letošnjega oktobra za misijonski mesec pripravila razpis za misijonsko glasbo oz. glasbo, ki spodbuja in izžareva misijonskega duha. Več o pesmi in priložnosti za katero je pesem nastala pa nam je Marko zaupal v pogovoru. Drug del oddaje pa je tokrat prinesel pogled k letošnjih Dove Awards, nagrada, ki že 50 let prinašajo priznanje najboljšim avtorjem in izvajalcem sodobne krščanske glasbe v ZDA.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Na krídlach lásky , Marko Pavlič - Poslani v svet, Lauren Daigle - Rescue, MercyMe - Almost Home, TobyMac - The Elements, TobyMac - Scars.

Nova misijonska pesem in prvi del predstavitve Dove nagrad 2019

V oddaji smo premierno zavrteli misijonsko pesem Poslani v svet, misijonsko pesem duhovnika, jezuita, pomočnika v župniji Žiri in podravnatelja Akademskega kolegija Marka Pavliča, ki jo je napisal kot odgovor na razpis Misijonskega središča Slovenije. Ta je ob papeževi posvetitvi letošnjega oktobra za misijonski mesec pripravila razpis za misijonsko glasbo oz. glasbo, ki spodbuja in izžareva misijonskega duha. Več o pesmi in priložnosti za katero je pesem nastala pa nam je Marko zaupal v pogovoru. Drug del oddaje pa je tokrat prinesel pogled k letošnjih Dove Awards, nagrada, ki že 50 let prinašajo priznanje najboljšim avtorjem in izvajalcem sodobne krščanske glasbe v ZDA.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Na krídlach lásky , Marko Pavlič - Poslani v svet, Lauren Daigle - Rescue, MercyMe - Almost Home, TobyMac - The Elements, TobyMac - Scars.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostfestivalslovaškaDove Awards 2019misijoni

Ritem srca

Nova misijonska pesem in prvi del predstavitve Dove nagrad 2019
V oddaji smo premierno zavrteli misijonsko pesem Poslani v svet, misijonsko pesem duhovnika, jezuita, pomočnika v župniji Žiri in podravnatelja Akademskega kolegija Marka Pavliča, ki jo je napisal kot odgovor na razpis Misijonskega središča Slovenije. Ta je ob papeževi posvetitvi letošnjega oktobra za misijonski mesec pripravila razpis za misijonsko glasbo oz. glasbo, ki spodbuja in izžareva misijonskega duha. Več o pesmi in priložnosti za katero je pesem nastala pa nam je Marko zaupal v pogovoru. Drug del oddaje pa je tokrat prinesel pogled k letošnjih Dove Awards, nagrada, ki že 50 let prinašajo priznanje najboljšim avtorjem in izvajalcem sodobne krščanske glasbe v ZDA.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Na krídlach lásky , Marko Pavlič - Poslani v svet, Lauren Daigle - Rescue, MercyMe - Almost Home, TobyMac - The Elements, TobyMac - Scars.
VEČ ...|30. 10. 2019
Nova misijonska pesem in prvi del predstavitve Dove nagrad 2019
V oddaji smo premierno zavrteli misijonsko pesem Poslani v svet, misijonsko pesem duhovnika, jezuita, pomočnika v župniji Žiri in podravnatelja Akademskega kolegija Marka Pavliča, ki jo je napisal kot odgovor na razpis Misijonskega središča Slovenije. Ta je ob papeževi posvetitvi letošnjega oktobra za misijonski mesec pripravila razpis za misijonsko glasbo oz. glasbo, ki spodbuja in izžareva misijonskega duha. Več o pesmi in priložnosti za katero je pesem nastala pa nam je Marko zaupal v pogovoru. Drug del oddaje pa je tokrat prinesel pogled k letošnjih Dove Awards, nagrada, ki že 50 let prinašajo priznanje najboljšim avtorjem in izvajalcem sodobne krščanske glasbe v ZDA.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Na krídlach lásky , Marko Pavlič - Poslani v svet, Lauren Daigle - Rescue, MercyMe - Almost Home, TobyMac - The Elements, TobyMac - Scars.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostfestivalslovaškaDove Awards 2019misijoni

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 10. 2019
O papežu Frančišku in Svetem sedežu

V oddaji ste slišali pogovor s Karlom Bolčino o financah v Vatikanu, predstavili smo tudiknjigo Prepovedano žalovanje, terapevtke Therese Burke, ki ljudem pomaga prebroditi travmo po umetnem splavu.

O papežu Frančišku in Svetem sedežu

V oddaji ste slišali pogovor s Karlom Bolčino o financah v Vatikanu, predstavili smo tudiknjigo Prepovedano žalovanje, terapevtke Therese Burke, ki ljudem pomaga prebroditi travmo po umetnem splavu.

duhovnostodnosipapežvzgojaVatikan

Iz življenja vesoljne Cerkve

O papežu Frančišku in Svetem sedežu
V oddaji ste slišali pogovor s Karlom Bolčino o financah v Vatikanu, predstavili smo tudiknjigo Prepovedano žalovanje, terapevtke Therese Burke, ki ljudem pomaga prebroditi travmo po umetnem splavu.
VEČ ...|27. 10. 2019
O papežu Frančišku in Svetem sedežu
V oddaji ste slišali pogovor s Karlom Bolčino o financah v Vatikanu, predstavili smo tudiknjigo Prepovedano žalovanje, terapevtke Therese Burke, ki ljudem pomaga prebroditi travmo po umetnem splavu.

Marta Jerebič

duhovnostodnosipapežvzgojaVatikan

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 10. 2019
Sveti sedež pred bankrotom?

Vodja urada za upravljanje vatikanskega premoženja je ob takšnih hipotezah kratek in jasen – ne držijo. Zavrnil je tudi trditve o nepreglednem vodenju financ, obstoju tajnih in šifriranih računov ter dvojnem vodenju knjigovodstva.

Sveti sedež pred bankrotom?

Vodja urada za upravljanje vatikanskega premoženja je ob takšnih hipotezah kratek in jasen – ne držijo. Zavrnil je tudi trditve o nepreglednem vodenju financ, obstoju tajnih in šifriranih računov ter dvojnem vodenju knjigovodstva.

komentarpapežpogovor

Informativni prispevki

Sveti sedež pred bankrotom?
Vodja urada za upravljanje vatikanskega premoženja je ob takšnih hipotezah kratek in jasen – ne držijo. Zavrnil je tudi trditve o nepreglednem vodenju financ, obstoju tajnih in šifriranih računov ter dvojnem vodenju knjigovodstva.
VEČ ...|22. 10. 2019
Sveti sedež pred bankrotom?
Vodja urada za upravljanje vatikanskega premoženja je ob takšnih hipotezah kratek in jasen – ne držijo. Zavrnil je tudi trditve o nepreglednem vodenju financ, obstoju tajnih in šifriranih računov ter dvojnem vodenju knjigovodstva.

Marta Jerebič

komentarpapežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 10. 2019
Jubilejno leto ob atoletnici rojstva Karoly Wojtyle

Goduje sveti Janez Pavel II., ki je bil papež med letoma 1978 in 2005. Še posebej je slovesno na Poljskem, kjer so vstopili v jubilejno leto. Praznujejo 100-letnico rojstva tega papeža, ki se je rodil 18. maja 1920. Še posebej njegov lik želijo približati mladim.

Jubilejno leto ob atoletnici rojstva Karoly Wojtyle

Goduje sveti Janez Pavel II., ki je bil papež med letoma 1978 in 2005. Še posebej je slovesno na Poljskem, kjer so vstopili v jubilejno leto. Praznujejo 100-letnico rojstva tega papeža, ki se je rodil 18. maja 1920. Še posebej njegov lik želijo približati mladim.

papežpogovor

Informativni prispevki

Jubilejno leto ob atoletnici rojstva Karoly Wojtyle
Goduje sveti Janez Pavel II., ki je bil papež med letoma 1978 in 2005. Še posebej je slovesno na Poljskem, kjer so vstopili v jubilejno leto. Praznujejo 100-letnico rojstva tega papeža, ki se je rodil 18. maja 1920. Še posebej njegov lik želijo približati mladim.
VEČ ...|22. 10. 2019
Jubilejno leto ob atoletnici rojstva Karoly Wojtyle
Goduje sveti Janez Pavel II., ki je bil papež med letoma 1978 in 2005. Še posebej je slovesno na Poljskem, kjer so vstopili v jubilejno leto. Praznujejo 100-letnico rojstva tega papeža, ki se je rodil 18. maja 1920. Še posebej njegov lik želijo približati mladim.

Marta Jerebič

papežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|20. 10. 2019
Podpora Frančišku, sinoda v Amazoniji in pogovor z Janezom Mujdrico

V tokratni oddaji smo govorili o drušvu Operando, ki je minuli teden začelo akcijo v podporo papežu Frančišku, o sinodi v Amazoniji, o obletnici rojtva papeža Janeza Pavla II. Ob zaključku smo slišali tudi pogovor z jezuitskim misijonarjem iz Prekmurja patrom Janezom Mujdrico.

Podpora Frančišku, sinoda v Amazoniji in pogovor z Janezom Mujdrico

V tokratni oddaji smo govorili o drušvu Operando, ki je minuli teden začelo akcijo v podporo papežu Frančišku, o sinodi v Amazoniji, o obletnici rojtva papeža Janeza Pavla II. Ob zaključku smo slišali tudi pogovor z jezuitskim misijonarjem iz Prekmurja patrom Janezom Mujdrico.

duhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Podpora Frančišku, sinoda v Amazoniji in pogovor z Janezom Mujdrico
V tokratni oddaji smo govorili o drušvu Operando, ki je minuli teden začelo akcijo v podporo papežu Frančišku, o sinodi v Amazoniji, o obletnici rojtva papeža Janeza Pavla II. Ob zaključku smo slišali tudi pogovor z jezuitskim misijonarjem iz Prekmurja patrom Janezom Mujdrico.
VEČ ...|20. 10. 2019
Podpora Frančišku, sinoda v Amazoniji in pogovor z Janezom Mujdrico
V tokratni oddaji smo govorili o drušvu Operando, ki je minuli teden začelo akcijo v podporo papežu Frančišku, o sinodi v Amazoniji, o obletnici rojtva papeža Janeza Pavla II. Ob zaključku smo slišali tudi pogovor z jezuitskim misijonarjem iz Prekmurja patrom Janezom Mujdrico.

Marta JerebičMatjaž Merljak

duhovnostpapež

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 10. 2019
Zbiranje podpisov v podporo papežu Frančišku

Papež Frančišek želi oblikovati Cerkev v skladu z evangeljskim duhom, jo odpreti in približati ljudem. A pri tem se sooča s številnimi kritikami in napadi. Ponekod so že pred leti nastale pobude, prek katerih so mu ljudje izrazili podporo in zaupanje. V Sloveniji je akcijo zbiranja podpisov začelo Društvo Operando.

Zbiranje podpisov v podporo papežu Frančišku

Papež Frančišek želi oblikovati Cerkev v skladu z evangeljskim duhom, jo odpreti in približati ljudem. A pri tem se sooča s številnimi kritikami in napadi. Ponekod so že pred leti nastale pobude, prek katerih so mu ljudje izrazili podporo in zaupanje. V Sloveniji je akcijo zbiranja podpisov začelo Društvo Operando.

papežpogovor

Informativni prispevki

Zbiranje podpisov v podporo papežu Frančišku
Papež Frančišek želi oblikovati Cerkev v skladu z evangeljskim duhom, jo odpreti in približati ljudem. A pri tem se sooča s številnimi kritikami in napadi. Ponekod so že pred leti nastale pobude, prek katerih so mu ljudje izrazili podporo in zaupanje. V Sloveniji je akcijo zbiranja podpisov začelo Društvo Operando.
VEČ ...|18. 10. 2019
Zbiranje podpisov v podporo papežu Frančišku
Papež Frančišek želi oblikovati Cerkev v skladu z evangeljskim duhom, jo odpreti in približati ljudem. A pri tem se sooča s številnimi kritikami in napadi. Ponekod so že pred leti nastale pobude, prek katerih so mu ljudje izrazili podporo in zaupanje. V Sloveniji je akcijo zbiranja podpisov začelo Društvo Operando.

Marta Jerebič

papežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 10. 2019
Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf

Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.

Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf

Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.

papežpogovorpolitika

Informativni prispevki

Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf
Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.
VEČ ...|9. 10. 2019
Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf
Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.

Marta Jerebič

papežpogovorpolitika

Pojdite in učite

VEČ ...|6. 10. 2019
Ob začetku izrednega misijonskega meseca oktobra

Gostili smo narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja in spregovorili o pravkar začetem izrednem misijonskem mesecu oktobru, njegovem osrednjem sporočilu in bogati vsebini.

Ob začetku izrednega misijonskega meseca oktobra

Gostili smo narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja in spregovorili o pravkar začetem izrednem misijonskem mesecu oktobru, njegovem osrednjem sporočilu in bogati vsebini.

duhovnostdružbapapežmisijoni

Pojdite in učite

Ob začetku izrednega misijonskega meseca oktobra
Gostili smo narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja in spregovorili o pravkar začetem izrednem misijonskem mesecu oktobru, njegovem osrednjem sporočilu in bogati vsebini.
VEČ ...|6. 10. 2019
Ob začetku izrednega misijonskega meseca oktobra
Gostili smo narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja in spregovorili o pravkar začetem izrednem misijonskem mesecu oktobru, njegovem osrednjem sporočilu in bogati vsebini.

Jure Sešek

duhovnostdružbapapežmisijoni

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|25. 3. 2020
Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Tanja Dominko

pogovordružba

Dogodki

VEČ ...|27. 3. 2020
Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Marjan Bunič

duhovnostdružba

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|5. 4. 2020
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Jože Bartolj

spominFerdinand Potokar

Naš gost

VEČ ...|28. 3. 2020
Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Damijana Medved

potovanjepogovor

Svetovalnica

VEČ ...|7. 4. 2020
Kuhajmo s sestro Nikolino

Priprava droži, potica z drožmi in suhim kvasom, zamrzovanje kvasa, uporaba domačega masla, mehak kruh, pita iz jabolk, skute in zdroba, priprava domačega kruha, šunka v testu, kroglice za juho - to so bila vaša tokratna vprašanja za sestro Nikolino. Prisluhnite odgovorom.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Priprava droži, potica z drožmi in suhim kvasom, zamrzovanje kvasa, uporaba domačega masla, mehak kruh, pita iz jabolk, skute in zdroba, priprava domačega kruha, šunka v testu, kroglice za juho - to so bila vaša tokratna vprašanja za sestro Nikolino. Prisluhnite odgovorom.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhanje

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnostpogovor

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 4. 2020
Ferdinanda Marinčič

V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Ferdinanda Marinčič

V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 4. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spominjamo se

VEČ ...|7. 4. 2020
Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 4. 2020
Domač kruh

Vprašanja poslušalke: Zadnje čase pečem kruh doma v električni pečici: naj vzhaja v posodi ali na pekaču, ga je potrebno po vzhajanju še enkrat pregnesti in spet vzhajati, zakaj se včasih med peko razleze, zakaj je kruh (iz polnozrnate pirine in ajdove ali/in pšenične moke) po odtajanju suh, čeprav je okusen? Odgovori s. Nikoline: Vzhaja lahko v posodi (na pomokanem prtiču) ali na pekaču, če ima višje stranice, obložen s peki papirjem. Pred peko nekajkrat zarežemo na vrhu. Dobro je, če kruh vsaj dvakrat ali trikrat vzhaja in ga vsakič pognetemo. Meja vzhajanja je, da se površina začne rahlo gubati. Da odtaljen kruh ne bo suh, ga še toplega zavijemo v servieto, nato pa damo v plastično vrečko (ali celo dve). Tako ga tudi pustimo odtaliti.

Domač kruh

Vprašanja poslušalke: Zadnje čase pečem kruh doma v električni pečici: naj vzhaja v posodi ali na pekaču, ga je potrebno po vzhajanju še enkrat pregnesti in spet vzhajati, zakaj se včasih med peko razleze, zakaj je kruh (iz polnozrnate pirine in ajdove ali/in pšenične moke) po odtajanju suh, čeprav je okusen? Odgovori s. Nikoline: Vzhaja lahko v posodi (na pomokanem prtiču) ali na pekaču, če ima višje stranice, obložen s peki papirjem. Pred peko nekajkrat zarežemo na vrhu. Dobro je, če kruh vsaj dvakrat ali trikrat vzhaja in ga vsakič pognetemo. Meja vzhajanja je, da se površina začne rahlo gubati. Da odtaljen kruh ne bo suh, ga še toplega zavijemo v servieto, nato pa damo v plastično vrečko (ali celo dve). Tako ga tudi pustimo odtaliti.

Matjaž Merljak

kuhajmo