Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.
Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.
V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.
V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.
V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani.
V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani.
V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.
V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.
Na nedeljo medijev smo prvič kot predsednika Slovenske škofovske konference v aktualnem intervjuju o razmerah v Katoliški cerkvi gostili novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta. Največji izziv se mu zdi vprašanje, kako bo z našo vero v prihodnosti, predvsem vero mladih, ki se po birmi oddaljijo od Cerkve. Poudaril je pomen vključevanja vsakega vernika v občestvo župnij. Želi si, da bi vera bila v družbi nekaj normalnega, od nove vlade pa pričakuje predvsem dialog in da bo vlada vseh Slovencev.
Na nedeljo medijev smo prvič kot predsednika Slovenske škofovske konference v aktualnem intervjuju o razmerah v Katoliški cerkvi gostili novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta. Največji izziv se mu zdi vprašanje, kako bo z našo vero v prihodnosti, predvsem vero mladih, ki se po birmi oddaljijo od Cerkve. Poudaril je pomen vključevanja vsakega vernika v občestvo župnij. Želi si, da bi vera bila v družbi nekaj normalnega, od nove vlade pa pričakuje predvsem dialog in da bo vlada vseh Slovencev.
Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.
Višji deleži odobrenih predplačil, ki jih države članice lahko kmetom začnejo izplačevati že sredi oktobra, naj bi pomagali reševati likvidnost. Kmetje bodo tako lahko s t.i. začasnimi odločbami prejeli skupno do 70 odstotkov neposrednih predplačil, medtem ko je do zdaj veljalo, da lahko na tak način vnaprej prejmejo do 50 odstotkov sredstev, razliko pa kasneje, ko so jim izdane končne odločbe. A v Slovenji bodo s preplačili začeli šele januarja 2025 …