Informativne oddaje

VEČ ...|24. 3. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 24. 3.

  • Papež se je vrnil domov; čaka ga večtedensko okrevanje.
  • Plenum škofijske Karitas Koper v znamenju hvaležnosti.
  • Skupina Varno občestvo nocoj pripravlja predavanje na temo ranljivih odraslih.
  • V Vatikanu zbirajo sodnike za obravnavo primera Marka Rupnika.

Novice iz življenja Cerkve dne 24. 3.

  • Papež se je vrnil domov; čaka ga večtedensko okrevanje.
  • Plenum škofijske Karitas Koper v znamenju hvaležnosti.
  • Skupina Varno občestvo nocoj pripravlja predavanje na temo ranljivih odraslih.
  • V Vatikanu zbirajo sodnike za obravnavo primera Marka Rupnika.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 24. 3.
  • Papež se je vrnil domov; čaka ga večtedensko okrevanje.
  • Plenum škofijske Karitas Koper v znamenju hvaležnosti.
  • Skupina Varno občestvo nocoj pripravlja predavanje na temo ranljivih odraslih.
  • V Vatikanu zbirajo sodnike za obravnavo primera Marka Rupnika.
VEČ ...|24. 3. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 24. 3.
  • Papež se je vrnil domov; čaka ga večtedensko okrevanje.
  • Plenum škofijske Karitas Koper v znamenju hvaležnosti.
  • Skupina Varno občestvo nocoj pripravlja predavanje na temo ranljivih odraslih.
  • V Vatikanu zbirajo sodnike za obravnavo primera Marka Rupnika.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 12. 2024
70 let Marije Pomagaj v Torontu

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode. 

70 let Marije Pomagaj v Torontu

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode. 

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

70 let Marije Pomagaj v Torontu

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode. 

VEČ ...|9. 12. 2024
70 let Marije Pomagaj v Torontu

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 12. 2024
Škof Jamnik umestil župnika Šemrla

V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na včerajšnjo prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl, ki je zadnjih pet let deloval med rojaki v Eisdnu v belgijski pokrajini Limburg. Po novem bo odgovoren za Slovence v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Škof Jamnik se je dosedanjemu župniku dr. Zvonetu Štrublju, ki se vrača v Stuttgart v Nemčijo, zahvalil, da je slovensko skupnost v Bruslju, kjer je deloval dvanajst let, oblikoval v močno in trdno povezano občestvo, v katerem je veliko mladih in tudi tistih, ki občasno prihajajo v to pomembno središče Evrope. Novemu župniku Šemrlu pa je zaželel obilo Božjih blagoslovov na priprošnjo Božje in naše Matere Marije, da bi Slovenski pastoralni center ostal prostor molitve, druženja, kulturnih dogodkov in da bi se prav vsak, ki prestopi njegov prag, čutil nagovorjenega. Ob začetku adventnega časa je zbranim - in teh je bilo po škofovih besedah resnično veliko - zaželel, da bi kot občestvo v upanju in zaupanju hodili skupaj in v svojih srcih pripravljali prostor za rojstvo Odrešenika.

Škof Jamnik umestil župnika Šemrla

V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na včerajšnjo prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl, ki je zadnjih pet let deloval med rojaki v Eisdnu v belgijski pokrajini Limburg. Po novem bo odgovoren za Slovence v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Škof Jamnik se je dosedanjemu župniku dr. Zvonetu Štrublju, ki se vrača v Stuttgart v Nemčijo, zahvalil, da je slovensko skupnost v Bruslju, kjer je deloval dvanajst let, oblikoval v močno in trdno povezano občestvo, v katerem je veliko mladih in tudi tistih, ki občasno prihajajo v to pomembno središče Evrope. Novemu župniku Šemrlu pa je zaželel obilo Božjih blagoslovov na priprošnjo Božje in naše Matere Marije, da bi Slovenski pastoralni center ostal prostor molitve, druženja, kulturnih dogodkov in da bi se prav vsak, ki prestopi njegov prag, čutil nagovorjenega. Ob začetku adventnega časa je zbranim - in teh je bilo po škofovih besedah resnično veliko - zaželel, da bi kot občestvo v upanju in zaupanju hodili skupaj in v svojih srcih pripravljali prostor za rojstvo Odrešenika.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Škof Jamnik umestil župnika Šemrla

V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na včerajšnjo prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl, ki je zadnjih pet let deloval med rojaki v Eisdnu v belgijski pokrajini Limburg. Po novem bo odgovoren za Slovence v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Škof Jamnik se je dosedanjemu župniku dr. Zvonetu Štrublju, ki se vrača v Stuttgart v Nemčijo, zahvalil, da je slovensko skupnost v Bruslju, kjer je deloval dvanajst let, oblikoval v močno in trdno povezano občestvo, v katerem je veliko mladih in tudi tistih, ki občasno prihajajo v to pomembno središče Evrope. Novemu župniku Šemrlu pa je zaželel obilo Božjih blagoslovov na priprošnjo Božje in naše Matere Marije, da bi Slovenski pastoralni center ostal prostor molitve, druženja, kulturnih dogodkov in da bi se prav vsak, ki prestopi njegov prag, čutil nagovorjenega. Ob začetku adventnega časa je zbranim - in teh je bilo po škofovih besedah resnično veliko - zaželel, da bi kot občestvo v upanju in zaupanju hodili skupaj in v svojih srcih pripravljali prostor za rojstvo Odrešenika.

VEČ ...|2. 12. 2024
Škof Jamnik umestil župnika Šemrla

V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na včerajšnjo prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl, ki je zadnjih pet let deloval med rojaki v Eisdnu v belgijski pokrajini Limburg. Po novem bo odgovoren za Slovence v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Škof Jamnik se je dosedanjemu župniku dr. Zvonetu Štrublju, ki se vrača v Stuttgart v Nemčijo, zahvalil, da je slovensko skupnost v Bruslju, kjer je deloval dvanajst let, oblikoval v močno in trdno povezano občestvo, v katerem je veliko mladih in tudi tistih, ki občasno prihajajo v to pomembno središče Evrope. Novemu župniku Šemrlu pa je zaželel obilo Božjih blagoslovov na priprošnjo Božje in naše Matere Marije, da bi Slovenski pastoralni center ostal prostor molitve, druženja, kulturnih dogodkov in da bi se prav vsak, ki prestopi njegov prag, čutil nagovorjenega. Ob začetku adventnega časa je zbranim - in teh je bilo po škofovih besedah resnično veliko - zaželel, da bi kot občestvo v upanju in zaupanju hodili skupaj in v svojih srcih pripravljali prostor za rojstvo Odrešenika.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 11. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 26. 11.

  • Nadškof Zore pri zahvalni maši: vsi smo eno občestvo
  • Nadškof Cvikl na slovesnih zaobljubah sestre klarise o pomenu zaobljub v luči križanega Jezusa
  • Nocoj se začne tečaj za oznanjevanje
  • Papež: Lokalne Cerkve naj sprejemajo odločitve v luči sklepnega dokumenta sinode.

Novice iz življenja Cerkve dne 26. 11.

  • Nadškof Zore pri zahvalni maši: vsi smo eno občestvo
  • Nadškof Cvikl na slovesnih zaobljubah sestre klarise o pomenu zaobljub v luči križanega Jezusa
  • Nocoj se začne tečaj za oznanjevanje
  • Papež: Lokalne Cerkve naj sprejemajo odločitve v luči sklepnega dokumenta sinode.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 26. 11.
  • Nadškof Zore pri zahvalni maši: vsi smo eno občestvo
  • Nadškof Cvikl na slovesnih zaobljubah sestre klarise o pomenu zaobljub v luči križanega Jezusa
  • Nocoj se začne tečaj za oznanjevanje
  • Papež: Lokalne Cerkve naj sprejemajo odločitve v luči sklepnega dokumenta sinode.
VEČ ...|26. 11. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 26. 11.
  • Nadškof Zore pri zahvalni maši: vsi smo eno občestvo
  • Nadškof Cvikl na slovesnih zaobljubah sestre klarise o pomenu zaobljub v luči križanega Jezusa
  • Nocoj se začne tečaj za oznanjevanje
  • Papež: Lokalne Cerkve naj sprejemajo odločitve v luči sklepnega dokumenta sinode.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Globine

VEČ ...|10. 9. 2024
O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

duhovnostCerkevobčestvoevangelizacijamisijon

Globine

O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

VEČ ...|10. 9. 2024
O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

Blaž Lesnik

duhovnostCerkevobčestvoevangelizacijamisijon

Komentar tedna

VEČ ...|12. 7. 2024
Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

komentar

Komentar tedna

Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

VEČ ...|12. 7. 2024
Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

dr. Igor Bahovec

komentar

Vstani in hodi

VEČ ...|25. 2. 2024
Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

s. Marija Irena Stelebr. Miha Sekolovnikotroci s posebnimi potrebamiKateheza Dobrega pastirjaMontessori pedagogika

Vstani in hodi

Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

VEČ ...|25. 2. 2024
Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

Damijana Medved

s. Marija Irena Stelebr. Miha Sekolovnikotroci s posebnimi potrebamiKateheza Dobrega pastirjaMontessori pedagogika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 9. 2023
Romanje v Einsiedeln v Švici

V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani. 

Romanje v Einsiedeln v Švici

V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Romanje v Einsiedeln v Švici

V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani. 

VEČ ...|25. 9. 2023
Romanje v Einsiedeln v Švici

V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|15. 4. 2025
Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Tadej Sadar

duhovnostkultura

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2025
Tomaž Mikuš o tem, kako ob izgubah začeti na-novo

V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti

Tomaž Mikuš o tem, kako ob izgubah začeti na-novo

V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti

Radio Ognjišče

svetovanje

Naš pogled

VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved

komentarumetna inteligencaChatGPTavtentičnostjezikVelika nočOljska goraduhovnostbranjeJeruzalemDamijana Medved

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 4. 2025
Grožnja slinavke, nasveti za setev koruze in drobnica

Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.

Grožnja slinavke, nasveti za setev koruze in drobnica

Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|18. 4. 2025
Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 4. 2025
Brezglutenska potica

Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potico. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da sicer iz te moke dela tudi kruh in tako se jo uporabi tudi za potico. Mogoče potica ne bo tako mehka, kot iz bele moke, drugačno bo tudi vzhajanje, razvaljati mora z občutkom. Brezglutenska moka je namreč bolj lepljiva. Zato naj tudi prilagodi nadev, pri zavijanju pa naj si pomaga s prtom. Lahko pa jo razvalja kar na peki papirju. Ker se testo prijema rok, naj bodo le te mokre. Uporabi naj toliko sladkorja, kolikor lahko, a sladkor daje barvo potici in njeni skorji. Pečemo kot običajno pri 190 stopinjah. Poslušalka Anamarija pa je povedala, da pripravlja potico iz ½ kg brezglutenske moke (uporablja Schärovo moko), doda še ½ litra mleka, 1,5 dag kvasa, 1 žličko soli, 5 dag masla, 2 rumenjaka, vanilin sladkor, 1 žlico sladkorja. Naredi jo kot običajno potico. Mogoče je testo malenkost mehkejše in se ti na začetku zdi, da ne bo nič iz tega nastalo.  A če dobro umesimo in dobro vzhaja, bo nastal dober izdelek, ki se bo tudi lepo valjal. Peče jo pri 180 stopinjah 45 do 50 minut, proti koncu jo premaže z jajcem, sicer se ji zdi, da je potica preveč temna. Za nadev uporabi 40 dag orehov, 2 žlici brezglutenskih drobtin itd. ... 

Brezglutenska potica

Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potico. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da sicer iz te moke dela tudi kruh in tako se jo uporabi tudi za potico. Mogoče potica ne bo tako mehka, kot iz bele moke, drugačno bo tudi vzhajanje, razvaljati mora z občutkom. Brezglutenska moka je namreč bolj lepljiva. Zato naj tudi prilagodi nadev, pri zavijanju pa naj si pomaga s prtom. Lahko pa jo razvalja kar na peki papirju. Ker se testo prijema rok, naj bodo le te mokre. Uporabi naj toliko sladkorja, kolikor lahko, a sladkor daje barvo potici in njeni skorji. Pečemo kot običajno pri 190 stopinjah. Poslušalka Anamarija pa je povedala, da pripravlja potico iz ½ kg brezglutenske moke (uporablja Schärovo moko), doda še ½ litra mleka, 1,5 dag kvasa, 1 žličko soli, 5 dag masla, 2 rumenjaka, vanilin sladkor, 1 žlico sladkorja. Naredi jo kot običajno potico. Mogoče je testo malenkost mehkejše in se ti na začetku zdi, da ne bo nič iz tega nastalo.  A če dobro umesimo in dobro vzhaja, bo nastal dober izdelek, ki se bo tudi lepo valjal. Peče jo pri 180 stopinjah 45 do 50 minut, proti koncu jo premaže z jajcem, sicer se ji zdi, da je potica preveč temna. Za nadev uporabi 40 dag orehov, 2 žlici brezglutenskih drobtin itd. ... 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|18. 4. 2025
Jezusove rane nam govorijo o bolečini in sočutju

Bolečina je lahko tudi modra učiteljica življenja, pravi minorit p. Danilo Holc, ki je v rubriki Življenje išče pot spregovoril o smislu trpljenja in veliki potrebi sveta po sočutju. 

Jezusove rane nam govorijo o bolečini in sočutju

Bolečina je lahko tudi modra učiteljica življenja, pravi minorit p. Danilo Holc, ki je v rubriki Življenje išče pot spregovoril o smislu trpljenja in veliki potrebi sveta po sočutju. 

s. Meta Potočnik

Velika nočtrpljenjesočutje

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2025
Tomaž Mikuš o tem, kako ob izgubah začeti na-novo

V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti

Tomaž Mikuš o tem, kako ob izgubah začeti na-novo

V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti

Radio Ognjišče

svetovanje