Globine

VEČ ...|10. 9. 2024
O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

duhovnostCerkevobčestvoevangelizacijamisijon

Globine

O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

VEČ ...|10. 9. 2024
O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

Blaž Lesnik

duhovnostCerkevobčestvoevangelizacijamisijon

Komentar tedna

VEČ ...|12. 7. 2024
Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

komentar

Komentar tedna

Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

VEČ ...|12. 7. 2024
Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

dr. Igor Bahovec

komentar

Vstani in hodi

VEČ ...|25. 2. 2024
Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

s. Marija Irena Stelebr. Miha Sekolovnikotroci s posebnimi potrebamiKateheza Dobrega pastirjaMontessori pedagogika

Vstani in hodi

Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

VEČ ...|25. 2. 2024
Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

Damijana Medved

s. Marija Irena Stelebr. Miha Sekolovnikotroci s posebnimi potrebamiKateheza Dobrega pastirjaMontessori pedagogika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 9. 2023
Romanje v Einsiedeln v Švici

V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani. 

Romanje v Einsiedeln v Švici

V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Romanje v Einsiedeln v Švici

V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani. 

VEČ ...|25. 9. 2023
Romanje v Einsiedeln v Švici

V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 4. 2023
Utrip dneva dne 10. 4.

  • Papež Frančišek: Išči Gospoda in ga boš srečal.
  • Škof Saje v Mirni Peči blagoslovil motoriste in motorje
  • Združevanje župnij po besedah nadškofa Zoreta gotovo težka preizkušnja za občestvo, a število duhovnikov vsaj v naslednjih nekaj letih ne bo naraslo.
  • Kaj slovenska narodna skupnost pričakuje od nove deželne vlade v Celovcu?
  • V Sloveniji naj bi vsak 17. prebivalec imel traktor.
  • Nemški Hamburg zaradi velikega požara prekril črn dim.
  • Nekdanji italijanski premier Berlusconi ostaja v bolnišnici, zdravniki previdno optimistični.
  • Šport: Luka Dončić: Srečen sem v Dallasu, tako da vam ni treba skrbeti
  • Vreme: Popoldne bo povečini sončno. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno.

Utrip dneva dne 10. 4.

  • Papež Frančišek: Išči Gospoda in ga boš srečal.
  • Škof Saje v Mirni Peči blagoslovil motoriste in motorje
  • Združevanje župnij po besedah nadškofa Zoreta gotovo težka preizkušnja za občestvo, a število duhovnikov vsaj v naslednjih nekaj letih ne bo naraslo.
  • Kaj slovenska narodna skupnost pričakuje od nove deželne vlade v Celovcu?
  • V Sloveniji naj bi vsak 17. prebivalec imel traktor.
  • Nemški Hamburg zaradi velikega požara prekril črn dim.
  • Nekdanji italijanski premier Berlusconi ostaja v bolnišnici, zdravniki previdno optimistični.
  • Šport: Luka Dončić: Srečen sem v Dallasu, tako da vam ni treba skrbeti
  • Vreme: Popoldne bo povečini sončno. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 10. 4.
  • Papež Frančišek: Išči Gospoda in ga boš srečal.
  • Škof Saje v Mirni Peči blagoslovil motoriste in motorje
  • Združevanje župnij po besedah nadškofa Zoreta gotovo težka preizkušnja za občestvo, a število duhovnikov vsaj v naslednjih nekaj letih ne bo naraslo.
  • Kaj slovenska narodna skupnost pričakuje od nove deželne vlade v Celovcu?
  • V Sloveniji naj bi vsak 17. prebivalec imel traktor.
  • Nemški Hamburg zaradi velikega požara prekril črn dim.
  • Nekdanji italijanski premier Berlusconi ostaja v bolnišnici, zdravniki previdno optimistični.
  • Šport: Luka Dončić: Srečen sem v Dallasu, tako da vam ni treba skrbeti
  • Vreme: Popoldne bo povečini sončno. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno.
VEČ ...|10. 4. 2023
Utrip dneva dne 10. 4.
  • Papež Frančišek: Išči Gospoda in ga boš srečal.
  • Škof Saje v Mirni Peči blagoslovil motoriste in motorje
  • Združevanje župnij po besedah nadškofa Zoreta gotovo težka preizkušnja za občestvo, a število duhovnikov vsaj v naslednjih nekaj letih ne bo naraslo.
  • Kaj slovenska narodna skupnost pričakuje od nove deželne vlade v Celovcu?
  • V Sloveniji naj bi vsak 17. prebivalec imel traktor.
  • Nemški Hamburg zaradi velikega požara prekril črn dim.
  • Nekdanji italijanski premier Berlusconi ostaja v bolnišnici, zdravniki previdno optimistični.
  • Šport: Luka Dončić: Srečen sem v Dallasu, tako da vam ni treba skrbeti
  • Vreme: Popoldne bo povečini sončno. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno.

Radio Ognjišče

infonovice

Naš pogled

VEČ ...|28. 3. 2023
Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

komentardružbakmetijstvopolitika

Naš pogled

Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

VEČ ...|28. 3. 2023
Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

Robert Božič

komentardružbakmetijstvopolitika

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 5. 2022
Pogovor s predsednikom SŠK dr. Andrejem Sajetom

Na nedeljo medijev smo prvič kot predsednika Slovenske škofovske konference v aktualnem intervjuju o razmerah v Katoliški cerkvi gostili novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta. Največji izziv se mu zdi vprašanje, kako bo z našo vero v prihodnosti, predvsem vero mladih, ki se po birmi oddaljijo od Cerkve. Poudaril je pomen vključevanja vsakega vernika v občestvo župnij. Želi si, da bi vera bila v družbi nekaj normalnega, od nove vlade pa pričakuje predvsem dialog in da bo vlada vseh Slovencev. 

Pogovor s predsednikom SŠK dr. Andrejem Sajetom

Na nedeljo medijev smo prvič kot predsednika Slovenske škofovske konference v aktualnem intervjuju o razmerah v Katoliški cerkvi gostili novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta. Največji izziv se mu zdi vprašanje, kako bo z našo vero v prihodnosti, predvsem vero mladih, ki se po birmi oddaljijo od Cerkve. Poudaril je pomen vključevanja vsakega vernika v občestvo župnij. Želi si, da bi vera bila v družbi nekaj normalnega, od nove vlade pa pričakuje predvsem dialog in da bo vlada vseh Slovencev. 

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor s predsednikom SŠK dr. Andrejem Sajetom

Na nedeljo medijev smo prvič kot predsednika Slovenske škofovske konference v aktualnem intervjuju o razmerah v Katoliški cerkvi gostili novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta. Največji izziv se mu zdi vprašanje, kako bo z našo vero v prihodnosti, predvsem vero mladih, ki se po birmi oddaljijo od Cerkve. Poudaril je pomen vključevanja vsakega vernika v občestvo župnij. Želi si, da bi vera bila v družbi nekaj normalnega, od nove vlade pa pričakuje predvsem dialog in da bo vlada vseh Slovencev. 

VEČ ...|29. 5. 2022
Pogovor s predsednikom SŠK dr. Andrejem Sajetom

Na nedeljo medijev smo prvič kot predsednika Slovenske škofovske konference v aktualnem intervjuju o razmerah v Katoliški cerkvi gostili novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta. Največji izziv se mu zdi vprašanje, kako bo z našo vero v prihodnosti, predvsem vero mladih, ki se po birmi oddaljijo od Cerkve. Poudaril je pomen vključevanja vsakega vernika v občestvo župnij. Želi si, da bi vera bila v družbi nekaj normalnega, od nove vlade pa pričakuje predvsem dialog in da bo vlada vseh Slovencev. 

Petra Stopar

duhovnostinfo

Radijski misijon 2022

VEČ ...|7. 4. 2022
5. mali misijonski nagovor: Ana Ahačevčič

O tem, kako doživlja svoje občestvo, kaj lahko vanj prispeva in kaj od njega pričakuje, je razmišljala aktivna članica svoje župnijske skupnosti, žena in mama, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačévčič.

5. mali misijonski nagovor: Ana Ahačevčič

O tem, kako doživlja svoje občestvo, kaj lahko vanj prispeva in kaj od njega pričakuje, je razmišljala aktivna članica svoje župnijske skupnosti, žena in mama, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačévčič.

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

5. mali misijonski nagovor: Ana Ahačevčič

O tem, kako doživlja svoje občestvo, kaj lahko vanj prispeva in kaj od njega pričakuje, je razmišljala aktivna članica svoje župnijske skupnosti, žena in mama, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačévčič.

VEČ ...|7. 4. 2022
5. mali misijonski nagovor: Ana Ahačevčič

O tem, kako doživlja svoje občestvo, kaj lahko vanj prispeva in kaj od njega pričakuje, je razmišljala aktivna članica svoje župnijske skupnosti, žena in mama, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačévčič.

Marjan Bunič

duhovnostodnosimisijon

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|14. 9. 2024
Dr. Ferdinand Šerbel

Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.

Dr. Ferdinand Šerbel

Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|14. 9. 2024
Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostotrocimladiizobraževanjeodnosišolapogovor

Doživetja narave

VEČ ...|13. 9. 2024
Severni sij v Sloveniji in vpliv vesoljskega vremena na Zemljo

Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.

Severni sij v Sloveniji in vpliv vesoljskega vremena na Zemljo

Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.

Blaž Lesnik

astronomijaSonceSončni blogvesoljsko vremepolarni sijdeveti planet

Sol in luč

VEČ ...|17. 9. 2024
Richard Brennan: Znova v ravnovesju (Alexandrova tehnika)

Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.

Richard Brennan: Znova v ravnovesju (Alexandrova tehnika)

Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.

Tadej Sadar

svetovanjezdravstvo

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Spominjamo se

VEČ ...|19. 9. 2024
Spominjamo se dne 19. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 9. 2024
Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 9. 2024
Predplačila SKP lahko ež oktobra. V Sloveniji pa prva plačila v januarju 2025.

Višji deleži odobrenih predplačil, ki jih države članice lahko kmetom začnejo izplačevati že sredi oktobra, naj bi pomagali reševati likvidnost. Kmetje bodo tako lahko s t.i. začasnimi odločbami prejeli skupno do 70 odstotkov neposrednih predplačil, medtem ko je do zdaj veljalo, da lahko na tak način vnaprej prejmejo do 50 odstotkov sredstev, razliko pa kasneje, ko so jim izdane končne odločbe. A v Slovenji bodo s preplačili začeli šele januarja 2025 …

Predplačila SKP lahko ež oktobra. V Sloveniji pa prva plačila v januarju 2025.

Višji deleži odobrenih predplačil, ki jih države članice lahko kmetom začnejo izplačevati že sredi oktobra, naj bi pomagali reševati likvidnost. Kmetje bodo tako lahko s t.i. začasnimi odločbami prejeli skupno do 70 odstotkov neposrednih predplačil, medtem ko je do zdaj veljalo, da lahko na tak način vnaprej prejmejo do 50 odstotkov sredstev, razliko pa kasneje, ko so jim izdane končne odločbe. A v Slovenji bodo s preplačili začeli šele januarja 2025 …

Robert Božič

SKPkmetijstvoEUplačilasubvencije

Duhovna misel

VEČ ...|19. 9. 2024
Ribič ljudi

O ameriškemu pisatelju in humoristu Marku Twainu ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Ribič ljudi

O ameriškemu pisatelju in humoristu Marku Twainu ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost