V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

V oddaji, ki je potekala v živo in so jo z vprašanji sooblikovali tudi poslušalci, je naš gost, msgr. Miro Šlibar, vabil k upanju ob evangeljskem odlomku, ki govori o obisku Marije pri Elizabeti (Lk 1, 39-45).

V novembrski katehezi za bolnike msgr. Miro Šlibar v razmišljanju ob priliki o nespametnem bogatašu (Lk 12, 16-21) spregovori o umiranju, smrti, pogrebu ter spremljanju umirajočih pa tudi žalujočih.

V oddaji je sodeloval msgr. Miro Šlibar. Pozornost je bila usmerjena k bolnim otrokom. Z evangeljskim odlomkom Mladenič, rečem ti, vstani (Lk 7, 11-17) smo iskali sporočilo tudi za vse starše bolnih otrok.

Sveto mašo je daroval msgr. Miro Šlibar. Ljudsko petje je vodil Marjan Bunič.

Sveto mašo je daroval msgr. Miro Šlibar. Ljudsko petje je vodil Jure Sešek.

Sveto mašo je daroval msgr. Miro Šlibar. Ljudsko petje je vodil Marjan Bunič.

Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.

V osrednjem nagovoru petkovega misijonskega dne nas nagovarja bolniški duhovnik in lurški kaplan msgr. Miro Šlibar. Prek bogate duhovniške poti, ki jo je v treh desetletjih in več prehodil prav med bolniki, je pravi, da nas opogumlja v spoznanju "Bolniki so del Cerkve".

V današnji misijonski Svetovalnici smo gostili bolniškega duhovnika in lurškega kaplana msgr. Mira Šlibarja. V luči glavne teme današnjega dne je razmišljal o bolnikih, ki so del telesa Cerkve. Začel je z mislijo, da moramo vedno znova razumeti kako drobni smo pred veličino Gospoda. Tudi prek pričevanj poslušalk smo spoznavali kako prav je biti blizu bolnim, kako se moramo truditi, da jim stojimo ob strani, jih razumemo in sprejemamo. Dotaknili smo se hospica, opravljanja duhovniške službe v bolnišnicah, strahu pred obiskom duhovnika ali prejemom zakramenta bolniškega maziljenja. Skozi mnoge odgovore se je zrcalila predvsem moč molitve in pomembnost bližine!

Primernejše od vprašanja pred spovedjo, kakšne grehe sem storil, bi bilo po Carlu Martiniju: Kdo sem pred teboj, moj Bog? Kako živim svoj položaj pred teboj, o Oče? Predenj, pred Očeta prinašamo tako vso preteklost in sedanjost; starše, brate in sestre; sorodnike in prijatelje; družino, otroke, moža in ženo; sodelavce in življenjske spremljevalce; zdrave, bolne, slepe, gluhe, invalide in osamljene … skratka vse, kar prodira v našo, z molitvijo prežeto zavest pred Bogom. Potem pa poglejmo naše odnose do njih.