Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 4. 2020
Sprehod po spletu

V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.

Sprehod po spletu

V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.

kulturakoronavirusdediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Sprehod po spletu
V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.
VEČ ...|28. 4. 2020
Sprehod po spletu
V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.

Nataša Ličen

kulturakoronavirusdediščinaizročilo

Od slike do besede

VEČ ...|4. 2. 2020
Slovensko slovstveno izročilo, 2. del

Slovensko slovstveno izročilo, 2. del

duhovnostizobraževanjespomin

Od slike do besede

Slovensko slovstveno izročilo, 2. del
VEČ ...|4. 2. 2020
Slovensko slovstveno izročilo, 2. del

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjespomin

Petkov večer

VEČ ...|31. 1. 2020
Kolesarjenje po Franciji

Tokrat se odkrivanja očarljive Provanse in skrivnostne Normandije lotevamo nekoliko drugače. S kolesi po hribih in dolinah. Ob tem pa spoznavamo prelestno pokrajino, bogato zgodovinsko dediščino, raznoliko kulturno izročilo in odlično kulinariko. Vse to z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS in Alenko Žibert.

Kolesarjenje po Franciji

Tokrat se odkrivanja očarljive Provanse in skrivnostne Normandije lotevamo nekoliko drugače. S kolesi po hribih in dolinah. Ob tem pa spoznavamo prelestno pokrajino, bogato zgodovinsko dediščino, raznoliko kulturno izročilo in odlično kulinariko. Vse to z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS in Alenko Žibert.

družbapogovoršportProvansaNormandija

Petkov večer

Kolesarjenje po Franciji
Tokrat se odkrivanja očarljive Provanse in skrivnostne Normandije lotevamo nekoliko drugače. S kolesi po hribih in dolinah. Ob tem pa spoznavamo prelestno pokrajino, bogato zgodovinsko dediščino, raznoliko kulturno izročilo in odlično kulinariko. Vse to z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS in Alenko Žibert.
VEČ ...|31. 1. 2020
Kolesarjenje po Franciji
Tokrat se odkrivanja očarljive Provanse in skrivnostne Normandije lotevamo nekoliko drugače. S kolesi po hribih in dolinah. Ob tem pa spoznavamo prelestno pokrajino, bogato zgodovinsko dediščino, raznoliko kulturno izročilo in odlično kulinariko. Vse to z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS in Alenko Žibert.

Alenka Žibert

družbapogovoršportProvansaNormandija

Od slike do besede

VEČ ...|21. 1. 2020
Slovensko slovstvo, rokopisi

SLOVENSKO SLOVSTVENO IZROČILODrobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisihdr. Matija Ogrin

Slovensko slovstvo, rokopisi

SLOVENSKO SLOVSTVENO IZROČILODrobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisihdr. Matija Ogrin

družbaduhovnostkulturaspomin

Od slike do besede

Slovensko slovstvo, rokopisi
SLOVENSKO SLOVSTVENO IZROČILODrobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisihdr. Matija Ogrin
VEČ ...|21. 1. 2020
Slovensko slovstvo, rokopisi
SLOVENSKO SLOVSTVENO IZROČILODrobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisihdr. Matija Ogrin

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostkulturaspomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice

Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Razvoj Pobreške potice

Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

družbaizobraževanjekulturapogovorsvetovanjevzgojakulinarikadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.
VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovorsvetovanjevzgojakulinarikadediščinaizročilo

Petkov večer

VEČ ...|20. 12. 2019
Združene države Amerike - jug

Glasba je enačaj za jug ZDA. Zato ga spoznavamo z različnimi glasbenimi ritmi in izvajalci zvrsti soul, blues, country. Te se prepletajo z bogatim izročilom temnopoltih prebivalcev, dediščino državljanske vojne, širnimi polji bombaža. O vsem tem in krajih Nashville, Memphis, reki Missisipi z vodnikom turistične agencije KOMPAS, Matevžem Hrovatom.

Združene države Amerike - jug

Glasba je enačaj za jug ZDA. Zato ga spoznavamo z različnimi glasbenimi ritmi in izvajalci zvrsti soul, blues, country. Te se prepletajo z bogatim izročilom temnopoltih prebivalcev, dediščino državljanske vojne, širnimi polji bombaža. O vsem tem in krajih Nashville, Memphis, reki Missisipi z vodnikom turistične agencije KOMPAS, Matevžem Hrovatom.

glasbapogovorpotovanjeZDA

Petkov večer

Združene države Amerike - jug
Glasba je enačaj za jug ZDA. Zato ga spoznavamo z različnimi glasbenimi ritmi in izvajalci zvrsti soul, blues, country. Te se prepletajo z bogatim izročilom temnopoltih prebivalcev, dediščino državljanske vojne, širnimi polji bombaža. O vsem tem in krajih Nashville, Memphis, reki Missisipi z vodnikom turistične agencije KOMPAS, Matevžem Hrovatom.
VEČ ...|20. 12. 2019
Združene države Amerike - jug
Glasba je enačaj za jug ZDA. Zato ga spoznavamo z različnimi glasbenimi ritmi in izvajalci zvrsti soul, blues, country. Te se prepletajo z bogatim izročilom temnopoltih prebivalcev, dediščino državljanske vojne, širnimi polji bombaža. O vsem tem in krajih Nashville, Memphis, reki Missisipi z vodnikom turistične agencije KOMPAS, Matevžem Hrovatom.

Alenka Žibert

glasbapogovorpotovanjeZDA

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 12. 2019
Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev

Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.

Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev

Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.

izročilodediščinadružbautripzgodovinaobrtništvo

Zakladi naše dediščine

Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev
Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.
VEČ ...|17. 12. 2019
Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev
Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.

Nataša Ličen

izročilodediščinadružbautripzgodovinaobrtništvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 12. 2019
Dediščina pesnika ljubezni

Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

Dediščina pesnika ljubezni

Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina pesnika ljubezni
Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.
VEČ ...|3. 12. 2019
Dediščina pesnika ljubezni
Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 11. 2019
Grad Gornja Radgona - grad Agata

V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

Grad Gornja Radgona - grad Agata

V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

infodediščinakulturaizročilopogovorspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Grad Gornja Radgona - grad Agata
V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.
VEČ ...|26. 11. 2019
Grad Gornja Radgona - grad Agata
V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

Nataša Ličen

infodediščinakulturaizročilopogovorspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 10. 2019
Leseni glavniki

Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.

Leseni glavniki

Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.
VEČ ...|29. 10. 2019
Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 10. 2019
Danes bodo podelili Sovretovo nagrado - V Ljubljani simpozij o sv. Hieronimu - Medgeneracijska lutkovna predstava

V knjižnici Antona Sovreta Hrastnik bo Društvo književnih prevajalcev Bredi Biščak in Tatjani Jamnik izročilo Sovretovo nagrado.V prostorih SAZU se je včeraj začel simpozij Hieronymus noster v prevodu Naš Hieronim.Lutkovno gledališče Maribor pripravlja medgeneracijski projekt Sprehod skozi čas.

Danes bodo podelili Sovretovo nagrado - V Ljubljani simpozij o sv. Hieronimu - Medgeneracijska lutkovna predstava

V knjižnici Antona Sovreta Hrastnik bo Društvo književnih prevajalcev Bredi Biščak in Tatjani Jamnik izročilo Sovretovo nagrado.V prostorih SAZU se je včeraj začel simpozij Hieronymus noster v prevodu Naš Hieronim.Lutkovno gledališče Maribor pripravlja medgeneracijski projekt Sprehod skozi čas.

sveti HieronimKatarina Klančnik Kocutar

Kulturni utrinki

Danes bodo podelili Sovretovo nagrado - V Ljubljani simpozij o sv. Hieronimu - Medgeneracijska lutkovna predstava
V knjižnici Antona Sovreta Hrastnik bo Društvo književnih prevajalcev Bredi Biščak in Tatjani Jamnik izročilo Sovretovo nagrado.V prostorih SAZU se je včeraj začel simpozij Hieronymus noster v prevodu Naš Hieronim.Lutkovno gledališče Maribor pripravlja medgeneracijski projekt Sprehod skozi čas.
VEČ ...|24. 10. 2019
Danes bodo podelili Sovretovo nagrado - V Ljubljani simpozij o sv. Hieronimu - Medgeneracijska lutkovna predstava
V knjižnici Antona Sovreta Hrastnik bo Društvo književnih prevajalcev Bredi Biščak in Tatjani Jamnik izročilo Sovretovo nagrado.V prostorih SAZU se je včeraj začel simpozij Hieronymus noster v prevodu Naš Hieronim.Lutkovno gledališče Maribor pripravlja medgeneracijski projekt Sprehod skozi čas.

Jože Bartolj

sveti HieronimKatarina Klančnik Kocutar

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 10. 2019
Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine

V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.

Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine

V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.

infodediščinakulturaizročilopogovorspominizobraževanje

Informativni prispevki

Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine
V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.
VEČ ...|23. 10. 2019
Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine
V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.

Nataša Ličen

infodediščinakulturaizročilopogovorspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 10. 2019
Kranjska čebela je doma v Višnji Gori

Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

Kranjska čebela je doma v Višnji Gori

Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Zakladi naše dediščine

Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.
VEČ ...|22. 10. 2019
Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

izročilodediščinadružbautrip

Zakladi naše dediščine

Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Nataša Ličen

izročilodediščinadružbautrip

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|14. 10. 2019
70 let Zagoriških fantov

Na Dobrepolju je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kralj ter Zagoriški fantje, ki že 70 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline. Častitljivi jubilej je skupina proslavila s slavnostnim koncertom sredi septembra na Vidmu, odlomke s prireditve je prinesla prva oktobrska oddaja o ljudski glasbi.

70 let Zagoriških fantov

Na Dobrepolju je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kralj ter Zagoriški fantje, ki že 70 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline. Častitljivi jubilej je skupina proslavila s slavnostnim koncertom sredi septembra na Vidmu, odlomke s prireditve je prinesla prva oktobrska oddaja o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

70 let Zagoriških fantov
Na Dobrepolju je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kralj ter Zagoriški fantje, ki že 70 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline. Častitljivi jubilej je skupina proslavila s slavnostnim koncertom sredi septembra na Vidmu, odlomke s prireditve je prinesla prva oktobrska oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|14. 10. 2019
70 let Zagoriških fantov
Na Dobrepolju je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kralj ter Zagoriški fantje, ki že 70 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline. Častitljivi jubilej je skupina proslavila s slavnostnim koncertom sredi septembra na Vidmu, odlomke s prireditve je prinesla prva oktobrska oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 9. 2019
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah

Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah

Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgojakulinarikaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.
VEČ ...|24. 9. 2019
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgojakulinarikaduhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 9. 2019
Oljarna Središče ob Dravi

V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.

Oljarna Središče ob Dravi

V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.
VEČ ...|17. 9. 2019
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 9. 2019
Dvorec Lisičje

Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.

Dvorec Lisičje

Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.
VEČ ...|10. 9. 2019
Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 9. 2019
Mokronožci

Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.

Mokronožci

Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.

izročilokulturadediščinaumetnost

Zakladi naše dediščine

Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.
VEČ ...|3. 9. 2019
Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaumetnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|2. 9. 2019
Ta z drevesa hruške stresa

Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Ta z drevesa hruške stresa

Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

glasbakulturaotrocimladi

Pevci zapojte, godci zagodte

Ta z drevesa hruške stresa
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
VEČ ...|2. 9. 2019
Ta z drevesa hruške stresa
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Vesna Sever Borovnik

glasbakulturaotrocimladi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 8. 2019
Medičarstvo s tradicijo

Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Medičarstvo s tradicijo

Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

izročilokulturadediščinaumetnostkulinarikaobrt

Zakladi naše dediščine

Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
VEČ ...|27. 8. 2019
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaumetnostkulinarikaobrt

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 8. 2019
Dan teric v Davči

Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.

Dan teric v Davči

Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.

izročilokulturadediščinaDavčaterica

Zakladi naše dediščine

Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.
VEČ ...|20. 8. 2019
Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaDavčaterica

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostromarski turizem

Zakladi naše dediščine

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostromarski turizem

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 8. 2019
Bovška dolina

Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.

Bovška dolina

Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.

izročilokulturadediščinaturizemnarava

Zakladi naše dediščine

Bovška dolina
Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.
VEČ ...|6. 8. 2019
Bovška dolina
Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaturizemnarava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 7. 2019
Kamnosekinja Špela Šedivy

Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.

Kamnosekinja Špela Šedivy

Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.

izobraževanjemladipogovorizročilokultura

Zakladi naše dediščine

Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.
VEČ ...|23. 7. 2019
Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.

Nataša Ličen

izobraževanjemladipogovorizročilokultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 7. 2019
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom

Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom

Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostturizemnarava

Zakladi naše dediščine

Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.
VEČ ...|9. 7. 2019
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostturizemnarava

Globine

VEČ ...|9. 7. 2019
O krščanski skupnosti

Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O krščanski skupnosti

Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

duhovnostodnosiskupnost

Globine

O krščanski skupnosti
Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.
VEČ ...|9. 7. 2019
O krščanski skupnosti
Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosiskupnost

Petkov večer

VEČ ...|5. 7. 2019
Skandinavija

Spoznavanje vikinške tradicije in nordijske mitologije smo tokrat nadgradili. Z gostom v studiu, Matevžem Hrovatom z agencije KOMPAS, smo spoznali države severne Evrope; narava, izročilo, kulinarika, glasba ...

Skandinavija

Spoznavanje vikinške tradicije in nordijske mitologije smo tokrat nadgradili. Z gostom v studiu, Matevžem Hrovatom z agencije KOMPAS, smo spoznali države severne Evrope; narava, izročilo, kulinarika, glasba ...

pogovorsvetovanjeglasbaturizem

Petkov večer

Skandinavija
Spoznavanje vikinške tradicije in nordijske mitologije smo tokrat nadgradili. Z gostom v studiu, Matevžem Hrovatom z agencije KOMPAS, smo spoznali države severne Evrope; narava, izročilo, kulinarika, glasba ...
VEČ ...|5. 7. 2019
Skandinavija
Spoznavanje vikinške tradicije in nordijske mitologije smo tokrat nadgradili. Z gostom v studiu, Matevžem Hrovatom z agencije KOMPAS, smo spoznali države severne Evrope; narava, izročilo, kulinarika, glasba ...

Alenka Žibert

pogovorsvetovanjeglasbaturizem

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

izročilokulturadediščinazgodovinainovativnost

Zakladi naše dediščine

Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovinainovativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

izročilokulturadediščinaumetnost

Zakladi naše dediščine

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaumetnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

dediščinaizročilokultura družbavzgojamladiotroci

Zakladi naše dediščine

Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura družbavzgojamladiotroci

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo

Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Gregorjevo

Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

izročilodružbadediščina

Zakladi naše dediščine

Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Nataša Ličen

izročilodružbadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 2. 2019
O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

Informativni prispevki

O nastanku slovenske himne
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.
VEČ ...|15. 2. 2019
O nastanku slovenske himne
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

dediščinaizročilokultura družba

Zakladi naše dediščine

Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.
VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Zakladi naše dediščine

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.
VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.
VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|14. 4. 2020
Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|22. 5. 2020
Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar

komentardružbaodnosipolitika

Duhovna misel

VEČ ...|28. 5. 2020
Te poznam?

Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal.(Jn 17, 25)

Te poznam?

Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal.(Jn 17, 25)

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 5. 2020
60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinavenezuelakaritas

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 5. 2020
P. Branko Cestnik

Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

P. Branko Cestnik

Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

Jože Bartolj

družbakoronaviruspolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|28. 5. 2020
Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Marjan Bunič

Radijski roman

VEČ ...|28. 5. 2020
Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 5. 2020
254. oddaja

Predvajali smo skladbe: Letiva - Oto Pestner, Canzone d’amore - Ricchi e Poveri, El condor pasa - Simon & Garfunkel, To je moj zlati sin - Marjana Deržaj, Serenada srca mog - Marjana Deržaj in Nino Robić, Everybody loves somebody sometimes - Peggy Lee, Que sera sera - Petra Stopar in Dobreč, Suze liju plave oči - Ivica Šerfezi, Something’s gotten hold of my heart - M. Almond & G. Pitney, Es könnte schon morgen sein - Cliff Richard und Die Shadows, All kinds of everything - Dana ...

254. oddaja

Predvajali smo skladbe: Letiva - Oto Pestner, Canzone d’amore - Ricchi e Poveri, El condor pasa - Simon & Garfunkel, To je moj zlati sin - Marjana Deržaj, Serenada srca mog - Marjana Deržaj in Nino Robić, Everybody loves somebody sometimes - Peggy Lee, Que sera sera - Petra Stopar in Dobreč, Suze liju plave oči - Ivica Šerfezi, Something’s gotten hold of my heart - M. Almond & G. Pitney, Es könnte schon morgen sein - Cliff Richard und Die Shadows, All kinds of everything - Dana ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan