Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

Nova Gorica, Kobarid, Mozirje

Obiskali smo občini Nova Gorica in Kobarid ter z županoma, Klemnom Miklavičem in Markom Matajurcem spregovorili o projektih, ki so v teku tudi v tem koronskem času. Poročali smo tudi o dogajanju v Mozirskem gaju, ki prvič v zgodovini odpira vrata tudi januarja in februarja z edinstveno Zimsko pravljico. 

Na virtualno pot

Zdravju smo odšli naproti z gibanjem in rekreacijo, nekaj spodbud ste slišali v Vabilu na virtualno pot :)

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Etnografski muzej 2021 - Žirovnica za kulturo dialoga

Novice iz življenja Cerkve dne 14. 1.

• Začetek cepljenja v Vatikanu, cepil se je tudi Frančišek.
• Spremenjen obred za pepelnično sredo.
• Spomin na dr. Janeza Janeža - velikodušnega misijonarja ubogih na Tajvanu.

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Rok Blažič: Apokalipsa? Ne (še)

Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.

Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.

Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.

• Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
• Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
• Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev

Papeža številni državniki prepričevali, naj ne prizna Slovenije

Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.

O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

Novice iz življenja Cerkve 11. 1.

• Papež se bo prihodnji teden cepil proti novemu koronavirusu
• Nadškof Zore: vprašajmo župnika po datumu svojega krsta
• Goduje sv. Pavlin Oglejski - apostol Slovencev

Rok Čakš: Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Natasha Starovoytova, Rusinja v Sloveniji

Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.

Odmev Trikraljevske kledniške akcije

Za nami je letošnja, tako zelo drugačna, Trikraljevska koledniška akcija. Kolednikom se je zahvalil tudi nadškof, misijonar v Turčiji p. Martin Kmetec.

Mozaična oddaja s področja slepih in slabovidnih

Poleg nekaterih rednih rubrik ste v oddaji “Luč v temi” lahko slišali prispevek o svetovnem dnevu brajice ter besedni opis slovenske smreke, ki krasi trg sv. Petra v Vatikanu. Predstavili smo vam tudi koledar za slabovidne, dostopen vsem, ki imate težave z vidom.  

Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

Šolarji in koledniki o Delo od doma

Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, ki jo najmlajši spremljali tako, kot že dolgo spremljajo pouk. Od doma! Vprašali smo jih kako jim gre. Bi šli že radi v šolo? Zakaj? Kaj je dobrega pri pouku od doma in kaj jih najbolj moti? Ker bo (je) sobota dan pred nedeljo Jezusovega krsta, pa bo čas tudi še za odmev lepe božične zgodbe. Ne smemo pustiti, da veselje božiča izzveni. Naj svetloba iz jaslic žari v vse dni novega leta. 

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Ljubljana, Kočevje, Kidričevo, Cerkno

V oddaji iz naših krajev smo spregovorili o obnovljeni železniški progi med Ljubljano in Kočevjem, težavah gostinstva in spodbujanju lokalnih ponudnikov, načrtih za spremembo Kidričevega, statusu posebnega pomena, ki je ključen za preživetje lokalnih radijskih postaj, tudi Radia Cerkno, ki praznuje 50 let.

Gibalne akcije ...

… tudi v tem letnem času in stanju. 

Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

Roman Vučajnk: Imeti dovolj

Če je posamezniku zaupano upravljanje skupnosti, naj to stori. Načinov in možnosti je toliko, kolikor si jih lahko predstavlja, in svoboden je izbirati med njimi. Vendar je prava odločitev le tista, po kateri tudi daje. Noben človek ni bogat in mogočen sam zase, tak je lahko le v skupnosti. Zato je tudi skupnost, v katero je prav dajati, naš Gospod in Odrešenik pa nam je natančno povedal, komu je treba dajati: Resnično, povem vam; Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili, beremo v evangeliju.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

Mohorjan Prevalje - 200 let Narodni muzej

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

Zdržali bomo in iz te bitke stopili močnejši!

Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!

Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

Dr. Janez Juhant o letu 2020

S telogom in filozofom dr. Janezom Juhantom smo komentirali dogajanje v letu 2020 in pogledali tudi kaj nam obeta leto 2021.

Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Trikraljevska koledniška akcija

Letos tudi Trikraljevska akcija teče drugače. Koledniki ne morejo od vrat do vrat. Zato jim je naša rubrika skušala pomagati.

Veliki trije o skupnem nastopu in povezovanju

V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.

Pregled leta in pričakovanja v novem letu

Kako na preteklo leto 2020 gledajo vodstva slovenskih Škofijskih karitas in kakšna so njihova pričakovanja v letu, ki je pred nami?

Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

Šempeter, Rače – Fram, Rogaševci

Poročali smo o pomoči lokalnega gospodarstva šempetrski bolnišnici v času pandemije, gradnji čistilne naprave v občini Rače - Fram, pa tudi o skakalnem centru, ki naj bi zrasel na Pertoči v Prekmurju.

Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Iskanje motivov srca

Na zadnjega leta dan smo spodbudili k prepoznavanju lepih, srčnih motivov, ki se kažejo vse okrog nas. Mankica Kranjec jih je v desetih letih ujela mnogo in fotografije rastavila na Vegovi v Ljubljani, v sklopu Tam Tamove ulične galerije.

Mozaični kolaž

Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.

Kakšen svet bomo našli po pandemiji?

Zaključujemo leto, ki je mogoče prvič v zgodovini na preizkušnjo postavilo celotno človeštvo. Kako naprej? Kakšen svet bomo našli po pandemiji? Kaj storiti že danes, da bomo po krizi boljši ljudje? Veliko odgovorov najdemo v papeževi okrožnici Vsi bratje. Iz nje smo izhajali, ko smo se pogovarjali z namestnikom računskega sodišča ekonomistom mag. Jorgom Petrovičem, sociologom dr. Igorjem Bahovcem in moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.

Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

Dragica Šteh: profesorica matematike na Osnovni šoli Stična, pesnica in ambasadorka občine Ivančna Gorica na področju kulture in književnosti.

„Saj bo minilo, ljudje, ni dvoma, da bo. A bo treba stopiti na tlain pregnati temo. Bo treba počasi naprej, do pravih spoznanj. Kako razmišlja o času, v katerem smo, s stališča žene, mame in učiteljice? Kako doživlja življenje in kaj jo navdihuje, v tokratni oddaji Sol in luč.

Je virus posledica zarote ali „kazen Božja“?

Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.