Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 12. 2019
Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška

Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška

Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

družbaizobraževanjekulturapogovordediščinaobrt

Zakladi naše dediščine

Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška
Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.
VEČ ...|10. 12. 2019
Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška
Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovordediščinaobrt

Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Benedict Groeschel: Vstani iz teme
Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme
Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 12. 2019
Dr. Žiga Turk o človekovih pravicah in trenutni politični situaciji

V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in razblinili še kakšen predsodek ter nasuli novih spoznanj na temo politične situacije in storilnosti tokratne koalicije, o človekovih pravicah, katerim je posvečen 10. december, pa tudi osvetlili nekaj ključnih dogodkov minulega leta.

Dr. Žiga Turk o človekovih pravicah in trenutni politični situaciji

V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in razblinili še kakšen predsodek ter nasuli novih spoznanj na temo politične situacije in storilnosti tokratne koalicije, o človekovih pravicah, katerim je posvečen 10. december, pa tudi osvetlili nekaj ključnih dogodkov minulega leta.

politikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o človekovih pravicah in trenutni politični situaciji
V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in razblinili še kakšen predsodek ter nasuli novih spoznanj na temo politične situacije in storilnosti tokratne koalicije, o človekovih pravicah, katerim je posvečen 10. december, pa tudi osvetlili nekaj ključnih dogodkov minulega leta.
VEČ ...|9. 12. 2019
Dr. Žiga Turk o človekovih pravicah in trenutni politični situaciji
V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in razblinili še kakšen predsodek ter nasuli novih spoznanj na temo politične situacije in storilnosti tokratne koalicije, o človekovih pravicah, katerim je posvečen 10. december, pa tudi osvetlili nekaj ključnih dogodkov minulega leta.

Tanja Dominko

politikadružba

Pojdite in učite

VEČ ...|8. 12. 2019
Pogovor z dr. Jožetom Marketzem

V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

Pogovor z dr. Jožetom Marketzem

V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

družbaduhovnostmisijoniJože MarketzDanilo LisjakUgandamigracijebegunci

Pojdite in učite

Pogovor z dr. Jožetom Marketzem
V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...
VEČ ...|8. 12. 2019
Pogovor z dr. Jožetom Marketzem
V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniJože MarketzDanilo LisjakUgandamigracijebegunci

Luč v temi

VEČ ...|8. 12. 2019
Mozaik novic ob mednarodnem dnevu invalidov

3. decembra smo obeleževali mednarodni dan invalidov. To je bila priložnost za pogled na položaj invalidov v naši družbi. V oddaji smo med drugim slišali poslanico Sveta za invalide RS. Veseli smo tudi plakete Socialne zbornice Slovenije, ki jo je tokrat prejel Brane But in odprtja razstave o prvi šoli za slepe in slabovidne v Sloveniji v Slovenskem šolskem muzeju.

Mozaik novic ob mednarodnem dnevu invalidov

3. decembra smo obeleževali mednarodni dan invalidov. To je bila priložnost za pogled na položaj invalidov v naši družbi. V oddaji smo med drugim slišali poslanico Sveta za invalide RS. Veseli smo tudi plakete Socialne zbornice Slovenije, ki jo je tokrat prejel Brane But in odprtja razstave o prvi šoli za slepe in slabovidne v Sloveniji v Slovenskem šolskem muzeju.

družba

Luč v temi

Mozaik novic ob mednarodnem dnevu invalidov
3. decembra smo obeleževali mednarodni dan invalidov. To je bila priložnost za pogled na položaj invalidov v naši družbi. V oddaji smo med drugim slišali poslanico Sveta za invalide RS. Veseli smo tudi plakete Socialne zbornice Slovenije, ki jo je tokrat prejel Brane But in odprtja razstave o prvi šoli za slepe in slabovidne v Sloveniji v Slovenskem šolskem muzeju.
VEČ ...|8. 12. 2019
Mozaik novic ob mednarodnem dnevu invalidov
3. decembra smo obeleževali mednarodni dan invalidov. To je bila priložnost za pogled na položaj invalidov v naši družbi. V oddaji smo med drugim slišali poslanico Sveta za invalide RS. Veseli smo tudi plakete Socialne zbornice Slovenije, ki jo je tokrat prejel Brane But in odprtja razstave o prvi šoli za slepe in slabovidne v Sloveniji v Slovenskem šolskem muzeju.

Sonja Pungertnik

družba

Za življenje

VEČ ...|7. 12. 2019
Čas adventa - pot do sebe in do Boga

Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Čas adventa - pot do sebe in do Boga

Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

odnosiduhovnostvzgojadružbamladostniki

Za življenje

Čas adventa - pot do sebe in do Boga
Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|7. 12. 2019
Čas adventa - pot do sebe in do Boga
Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosiduhovnostvzgojadružbamladostniki

Radijska kateheza

VEČ ...|7. 12. 2019
Nadškof Anton Stres: Sveto pismo je vedno na strani revežev in ubogih. Mar to pomeni, da Bog ne mara bogatašev?

Ekonomija, srečanje papeža Frančiška s člani Sveta za vključujoči kapitalizem, očiščenje in okrepitev veljavnih ekonomskih modelov so teme, o katerih je v radijski katehezi razmišljal nadškof dr. Anton Stres.

Nadškof Anton Stres: Sveto pismo je vedno na strani revežev in ubogih. Mar to pomeni, da Bog ne mara bogatašev?

Ekonomija, srečanje papeža Frančiška s člani Sveta za vključujoči kapitalizem, očiščenje in okrepitev veljavnih ekonomskih modelov so teme, o katerih je v radijski katehezi razmišljal nadškof dr. Anton Stres.

družbaduhovnost

Radijska kateheza

Nadškof Anton Stres: Sveto pismo je vedno na strani revežev in ubogih. Mar to pomeni, da Bog ne mara bogatašev?
Ekonomija, srečanje papeža Frančiška s člani Sveta za vključujoči kapitalizem, očiščenje in okrepitev veljavnih ekonomskih modelov so teme, o katerih je v radijski katehezi razmišljal nadškof dr. Anton Stres.
VEČ ...|7. 12. 2019
Nadškof Anton Stres: Sveto pismo je vedno na strani revežev in ubogih. Mar to pomeni, da Bog ne mara bogatašev?
Ekonomija, srečanje papeža Frančiška s člani Sveta za vključujoči kapitalizem, očiščenje in okrepitev veljavnih ekonomskih modelov so teme, o katerih je v radijski katehezi razmišljal nadškof dr. Anton Stres.

Silvestra Sadar

družbaduhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!
VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|6. 12. 2019
Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?

Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?

Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

komentardružbanarava

Komentar tedna

Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?
Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.
VEČ ...|6. 12. 2019
Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?
Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Hubert Požarnik

komentardružbanarava

Via positiva

VEČ ...|5. 12. 2019
Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo

Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo

Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

družbaizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamarketing

Via positiva

Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo
Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.
VEČ ...|5. 12. 2019
Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo
Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamarketing

A štekaš?

VEČ ...|4. 12. 2019
S Primožem Križajem o njegovem novem albumu Le hodi

Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;

S Primožem Križajem o njegovem novem albumu Le hodi

Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;

mladiglasbaintervjuPrimož Križaj

A štekaš?

S Primožem Križajem o njegovem novem albumu Le hodi
Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;
VEČ ...|4. 12. 2019
S Primožem Križajem o njegovem novem albumu Le hodi
Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbaintervjuPrimož Križaj

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 12. 2019
Dediščina pesnika ljubezni

Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

Dediščina pesnika ljubezni

Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina pesnika ljubezni
Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.
VEČ ...|3. 12. 2019
Dediščina pesnika ljubezni
Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Svetovalnica

VEČ ...|3. 12. 2019
Pokojninska zakonodaja

V Svetovalnico smo povabili svetovalca Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije Dušana Bavca in predstavili spremembe, ki se obetajo z novo pokojninsko zakonodajo, ki bo stopila v veljavo z 1. januarjem 2020.

Pokojninska zakonodaja

V Svetovalnico smo povabili svetovalca Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije Dušana Bavca in predstavili spremembe, ki se obetajo z novo pokojninsko zakonodajo, ki bo stopila v veljavo z 1. januarjem 2020.

svetovanjedružba

Svetovalnica

Pokojninska zakonodaja
V Svetovalnico smo povabili svetovalca Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije Dušana Bavca in predstavili spremembe, ki se obetajo z novo pokojninsko zakonodajo, ki bo stopila v veljavo z 1. januarjem 2020.
VEČ ...|3. 12. 2019
Pokojninska zakonodaja
V Svetovalnico smo povabili svetovalca Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije Dušana Bavca in predstavili spremembe, ki se obetajo z novo pokojninsko zakonodajo, ki bo stopila v veljavo z 1. januarjem 2020.

Tanja Dominko

svetovanjedružba

Sol in luč

VEČ ...|3. 12. 2019
Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.

Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.

Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.

Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.

družbaodnosivzgoja

Sol in luč

Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.
Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.
VEČ ...|3. 12. 2019
Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.
Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Naš pogled

VEČ ...|3. 12. 2019
Ta veseli mesec

Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?

Ta veseli mesec

Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?

družbaduhovnostkomentarodnosi

Naš pogled

Ta veseli mesec
Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?
VEČ ...|3. 12. 2019
Ta veseli mesec
Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?

Nataša Ličen

družbaduhovnostkomentarodnosi

Družinska kateheza

VEČ ...|3. 12. 2019
O molitvi v družini ter skrbi za druge

Z nami so bili duhovnik Rafko Klemenčič ter Vilma in Dani Siter. Z gosti smo zaključili pogovor o papeževi spodbudi Radost ljubezni. Govorili smo o molitvi v družini ter skrbi za druge, da se v svetu nihče ne bi počutil samega.

O molitvi v družini ter skrbi za druge

Z nami so bili duhovnik Rafko Klemenčič ter Vilma in Dani Siter. Z gosti smo zaključili pogovor o papeževi spodbudi Radost ljubezni. Govorili smo o molitvi v družini ter skrbi za druge, da se v svetu nihče ne bi počutil samega.

družbaduhovnostodnosipogovorpapež

Družinska kateheza

O molitvi v družini ter skrbi za druge
Z nami so bili duhovnik Rafko Klemenčič ter Vilma in Dani Siter. Z gosti smo zaključili pogovor o papeževi spodbudi Radost ljubezni. Govorili smo o molitvi v družini ter skrbi za druge, da se v svetu nihče ne bi počutil samega.
VEČ ...|3. 12. 2019
O molitvi v družini ter skrbi za druge
Z nami so bili duhovnik Rafko Klemenčič ter Vilma in Dani Siter. Z gosti smo zaključili pogovor o papeževi spodbudi Radost ljubezni. Govorili smo o molitvi v družini ter skrbi za druge, da se v svetu nihče ne bi počutil samega.

Marjana Debevec

družbaduhovnostodnosipogovorpapež

Pojdite in učite

VEČ ...|1. 12. 2019
Predstavitev Misijonskega središča Slovenije

Spoznali smo razvejano dejavnost Misijonskega središča Slovenije, ki na različne načine in z mnogimi akcijami skuša pomagati pri delu slovenskih misijonarjev.

Predstavitev Misijonskega središča Slovenije

Spoznali smo razvejano dejavnost Misijonskega središča Slovenije, ki na različne načine in z mnogimi akcijami skuša pomagati pri delu slovenskih misijonarjev.

družbaduhovnostmisijoniMisijonsko središče Slovenije

Pojdite in učite

Predstavitev Misijonskega središča Slovenije
Spoznali smo razvejano dejavnost Misijonskega središča Slovenije, ki na različne načine in z mnogimi akcijami skuša pomagati pri delu slovenskih misijonarjev.
VEČ ...|1. 12. 2019
Predstavitev Misijonskega središča Slovenije
Spoznali smo razvejano dejavnost Misijonskega središča Slovenije, ki na različne načine in z mnogimi akcijami skuša pomagati pri delu slovenskih misijonarjev.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniMisijonsko središče Slovenije

Karitas

VEČ ...|1. 12. 2019
Prostovoljka Iva Žnidaršič

Z nami je bila dolgoletna prostovoljka Župnijske karitas Štepanja vas Iva Žnidaršič. Ob sklepu Tedna Karitas smo se pogovarjali o pomenu druženja s starejšimi in osamljenimi. Spomnili pa smo se tudi uspešno izpeljanega koncerta Klic dobrote.

Prostovoljka Iva Žnidaršič

Z nami je bila dolgoletna prostovoljka Župnijske karitas Štepanja vas Iva Žnidaršič. Ob sklepu Tedna Karitas smo se pogovarjali o pomenu druženja s starejšimi in osamljenimi. Spomnili pa smo se tudi uspešno izpeljanega koncerta Klic dobrote.

družbaKaritasprostovoljkaKlic dobroteIva Žnidaršič

Karitas

Prostovoljka Iva Žnidaršič
Z nami je bila dolgoletna prostovoljka Župnijske karitas Štepanja vas Iva Žnidaršič. Ob sklepu Tedna Karitas smo se pogovarjali o pomenu druženja s starejšimi in osamljenimi. Spomnili pa smo se tudi uspešno izpeljanega koncerta Klic dobrote.
VEČ ...|1. 12. 2019
Prostovoljka Iva Žnidaršič
Z nami je bila dolgoletna prostovoljka Župnijske karitas Štepanja vas Iva Žnidaršič. Ob sklepu Tedna Karitas smo se pogovarjali o pomenu druženja s starejšimi in osamljenimi. Spomnili pa smo se tudi uspešno izpeljanega koncerta Klic dobrote.

Petra Stopar

družbaKaritasprostovoljkaKlic dobroteIva Žnidaršič

Za življenje

VEČ ...|30. 11. 2019
Rastemo skozi izkušnje

Orodje za osebno rast in sožitje so izkušnje. Svoje, če jih prav obdelujemo in izkušnje ostalih, če jih prav sprejemamo. Le tako človek zori v ogledalu stvarne življenjske izkušnje. Zakaj ni dobro, če je družina osamljena, če je par sam, oddaljen od ostalega sorodstva? O tem smo se pogovarjali s sogovornikom, ki je z nami običajno ob drugačnih terminih dneva, prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Rastemo skozi izkušnje

Orodje za osebno rast in sožitje so izkušnje. Svoje, če jih prav obdelujemo in izkušnje ostalih, če jih prav sprejemamo. Le tako človek zori v ogledalu stvarne življenjske izkušnje. Zakaj ni dobro, če je družina osamljena, če je par sam, oddaljen od ostalega sorodstva? O tem smo se pogovarjali s sogovornikom, ki je z nami običajno ob drugačnih terminih dneva, prof. dr. Jožetom Ramovšem.

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Rastemo skozi izkušnje
Orodje za osebno rast in sožitje so izkušnje. Svoje, če jih prav obdelujemo in izkušnje ostalih, če jih prav sprejemamo. Le tako človek zori v ogledalu stvarne življenjske izkušnje. Zakaj ni dobro, če je družina osamljena, če je par sam, oddaljen od ostalega sorodstva? O tem smo se pogovarjali s sogovornikom, ki je z nami običajno ob drugačnih terminih dneva, prof. dr. Jožetom Ramovšem.
VEČ ...|30. 11. 2019
Rastemo skozi izkušnje
Orodje za osebno rast in sožitje so izkušnje. Svoje, če jih prav obdelujemo in izkušnje ostalih, če jih prav sprejemamo. Le tako človek zori v ogledalu stvarne življenjske izkušnje. Zakaj ni dobro, če je družina osamljena, če je par sam, oddaljen od ostalega sorodstva? O tem smo se pogovarjali s sogovornikom, ki je z nami običajno ob drugačnih terminih dneva, prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|30. 11. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...

Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...

Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

družbaduhovnostpapež

Radijska kateheza

Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...
Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.
VEČ ...|30. 11. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...
Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

Silvestra Sadar

družbaduhovnostpapež

Sobotna iskrica

VEČ ...|30. 11. 2019
Kraljestvo severnega jelena in Čušinove Velike zgodbe

Tudi otroci so slišali, da je pred vrati začetek lepega adventnega časa. Sobotna iskrica je gostila Gregorja Čušina, ki je predstavil Veliko knjigo iz njegovega predala. Spoznali boste kako ustvarja, kaj mu pomeni brskati po zgodbah in kaj ustvarjati nove.

Kraljestvo severnega jelena in Čušinove Velike zgodbe

Tudi otroci so slišali, da je pred vrati začetek lepega adventnega časa. Sobotna iskrica je gostila Gregorja Čušina, ki je predstavil Veliko knjigo iz njegovega predala. Spoznali boste kako ustvarja, kaj mu pomeni brskati po zgodbah in kaj ustvarjati nove.

družbamladiotrocivzgojaduhovnost

Sobotna iskrica

Kraljestvo severnega jelena in Čušinove Velike zgodbe
Tudi otroci so slišali, da je pred vrati začetek lepega adventnega časa. Sobotna iskrica je gostila Gregorja Čušina, ki je predstavil Veliko knjigo iz njegovega predala. Spoznali boste kako ustvarja, kaj mu pomeni brskati po zgodbah in kaj ustvarjati nove.
VEČ ...|30. 11. 2019
Kraljestvo severnega jelena in Čušinove Velike zgodbe
Tudi otroci so slišali, da je pred vrati začetek lepega adventnega časa. Sobotna iskrica je gostila Gregorja Čušina, ki je predstavil Veliko knjigo iz njegovega predala. Spoznali boste kako ustvarja, kaj mu pomeni brskati po zgodbah in kaj ustvarjati nove.

Jure Sešek

družbamladiotrocivzgojaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|30. 11. 2019
Tišina, Ljutomer, Železniki

V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.

Tišina, Ljutomer, Železniki

V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.

družbapolitikapogovor

Iz naših krajev

Tišina, Ljutomer, Železniki
V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.
VEČ ...|30. 11. 2019
Tišina, Ljutomer, Železniki
V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.

Andrej Šinko

družbapolitikapogovor

Vabilo na pot

VEČ ...|29. 11. 2019
Povabila taka in drugačna

Zadnje novembrsko Vabilo na pot vas je popeljalo na Adventni pohod na pragu Goričkega, povabili smo tudi na pohod po Benediktovi poti in na Brkastični tek.

Povabila taka in drugačna

Zadnje novembrsko Vabilo na pot vas je popeljalo na Adventni pohod na pragu Goričkega, povabili smo tudi na pohod po Benediktovi poti in na Brkastični tek.

športdružbanarava

Vabilo na pot

Povabila taka in drugačna
Zadnje novembrsko Vabilo na pot vas je popeljalo na Adventni pohod na pragu Goričkega, povabili smo tudi na pohod po Benediktovi poti in na Brkastični tek.
VEČ ...|29. 11. 2019
Povabila taka in drugačna
Zadnje novembrsko Vabilo na pot vas je popeljalo na Adventni pohod na pragu Goričkega, povabili smo tudi na pohod po Benediktovi poti in na Brkastični tek.

Blaž Lesnik

športdružbanarava

Mladoskop

VEČ ...|29. 11. 2019
Mladi o radiu, vabilo v Vroclav, inovativna dobrodelnost in sto let Teološke

V Mladoskopu smo dan po dopolnjeni srebrni obletnici radijskega delovanja predstavili nekatere aktivnosti in dogodke ob stoletnici Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, v pogovoru z dr. Tadejem Stegujem, slišali mnenja nekaterih mladih poslušalcev o našem radiu, začeli pa s sogovornicama iz Karitas Videm Dobrepolje, kjer so pokazali veliko mero inovativnosti pri dobrodelnih akcijah. Za sklep pa povabili na silvestrovanje z brati iz Taizeja v Vroclav.

Mladi o radiu, vabilo v Vroclav, inovativna dobrodelnost in sto let Teološke

V Mladoskopu smo dan po dopolnjeni srebrni obletnici radijskega delovanja predstavili nekatere aktivnosti in dogodke ob stoletnici Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, v pogovoru z dr. Tadejem Stegujem, slišali mnenja nekaterih mladih poslušalcev o našem radiu, začeli pa s sogovornicama iz Karitas Videm Dobrepolje, kjer so pokazali veliko mero inovativnosti pri dobrodelnih akcijah. Za sklep pa povabili na silvestrovanje z brati iz Taizeja v Vroclav.

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Mladoskop

Mladi o radiu, vabilo v Vroclav, inovativna dobrodelnost in sto let Teološke
V Mladoskopu smo dan po dopolnjeni srebrni obletnici radijskega delovanja predstavili nekatere aktivnosti in dogodke ob stoletnici Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, v pogovoru z dr. Tadejem Stegujem, slišali mnenja nekaterih mladih poslušalcev o našem radiu, začeli pa s sogovornicama iz Karitas Videm Dobrepolje, kjer so pokazali veliko mero inovativnosti pri dobrodelnih akcijah. Za sklep pa povabili na silvestrovanje z brati iz Taizeja v Vroclav.
VEČ ...|29. 11. 2019
Mladi o radiu, vabilo v Vroclav, inovativna dobrodelnost in sto let Teološke
V Mladoskopu smo dan po dopolnjeni srebrni obletnici radijskega delovanja predstavili nekatere aktivnosti in dogodke ob stoletnici Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, v pogovoru z dr. Tadejem Stegujem, slišali mnenja nekaterih mladih poslušalcev o našem radiu, začeli pa s sogovornicama iz Karitas Videm Dobrepolje, kjer so pokazali veliko mero inovativnosti pri dobrodelnih akcijah. Za sklep pa povabili na silvestrovanje z brati iz Taizeja v Vroclav.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Via positiva

VEČ ...|28. 11. 2019
Spoštovanje je ključ uspeha

Sašo Palčič, direktor agencije za spletni marketing Madwise je v pogovoru izpostavil, da je marketing še vedno povezan z negativnim prizvokom. Njegov velik izziv je pravilno nagovarjanje, nuditi kakovostno, predstaviti iskreno prednosti produkta ali storitev. To je ključo, pravi. Pozabljamo, da smo v marketing, vsaj posredno, vključeni vsi.

Spoštovanje je ključ uspeha

Sašo Palčič, direktor agencije za spletni marketing Madwise je v pogovoru izpostavil, da je marketing še vedno povezan z negativnim prizvokom. Njegov velik izziv je pravilno nagovarjanje, nuditi kakovostno, predstaviti iskreno prednosti produkta ali storitev. To je ključo, pravi. Pozabljamo, da smo v marketing, vsaj posredno, vključeni vsi.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostuspešno podjetništvoodnosi

Via positiva

Spoštovanje je ključ uspeha
Sašo Palčič, direktor agencije za spletni marketing Madwise je v pogovoru izpostavil, da je marketing še vedno povezan z negativnim prizvokom. Njegov velik izziv je pravilno nagovarjanje, nuditi kakovostno, predstaviti iskreno prednosti produkta ali storitev. To je ključo, pravi. Pozabljamo, da smo v marketing, vsaj posredno, vključeni vsi.
VEČ ...|28. 11. 2019
Spoštovanje je ključ uspeha
Sašo Palčič, direktor agencije za spletni marketing Madwise je v pogovoru izpostavil, da je marketing še vedno povezan z negativnim prizvokom. Njegov velik izziv je pravilno nagovarjanje, nuditi kakovostno, predstaviti iskreno prednosti produkta ali storitev. To je ključo, pravi. Pozabljamo, da smo v marketing, vsaj posredno, vključeni vsi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostuspešno podjetništvoodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|27. 11. 2019
Pomoč pri odvisnostih

Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

Pomoč pri odvisnostih

Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

družbasvetovanjevzgojazdravstvo

Svetovalnica

Pomoč pri odvisnostih
Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.
VEČ ...|27. 11. 2019
Pomoč pri odvisnostih
Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

Blaž Lesnik

družbasvetovanjevzgojazdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|27. 11. 2019
Dobro iz vsakega srca

V duhu gesla »Dobro iz vsakega srca« smo se danes pogovarjali s tremi strokovnjakinjami, ki jim je področje dela z ljudmi zelo blizu.

Dobro iz vsakega srca

V duhu gesla »Dobro iz vsakega srca« smo se danes pogovarjali s tremi strokovnjakinjami, ki jim je področje dela z ljudmi zelo blizu.

družbaodnosiKaritas

Pogovor o

Dobro iz vsakega srca
V duhu gesla »Dobro iz vsakega srca« smo se danes pogovarjali s tremi strokovnjakinjami, ki jim je področje dela z ljudmi zelo blizu.
VEČ ...|27. 11. 2019
Dobro iz vsakega srca
V duhu gesla »Dobro iz vsakega srca« smo se danes pogovarjali s tremi strokovnjakinjami, ki jim je področje dela z ljudmi zelo blizu.

Petra Stopar

družbaodnosiKaritas

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 11. 2019
Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione

Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione

Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

kulturaBranko Cestnik

Kulturni utrinki

Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione
Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.
VEČ ...|27. 11. 2019
Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione
Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

Jože Bartolj

kulturaBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ...|26. 11. 2019
Anselm Grün: Ko ne veš več, kako naprej.

Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Anselm Grün: Ko ne veš več, kako naprej.

Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Anselm Grün: Ko ne veš več, kako naprej.
Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
VEČ ...|26. 11. 2019
Anselm Grün: Ko ne veš več, kako naprej.
Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

25 letinfodružba

Informativni prispevki

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.
VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Tadej Sadar

25 letinfodružba

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2019
Glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak - novinarska konferenca

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.

Glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak - novinarska konferenca

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.

25 letinfodružba

Informativni prispevki

Glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak - novinarska konferenca
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.
VEČ ...|26. 11. 2019
Glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak - novinarska konferenca
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.

msgr. Franci Trstenjak

25 letinfodružba

Pojdite in učite

VEČ ...|24. 11. 2019
Predstavitev Adventnega in Misijonskega koledarja

Pred začetkom adventnega časa je Misijonsko središče Slovenije izdalo dva koledarja. Predtavili smo ju.

Predstavitev Adventnega in Misijonskega koledarja

Pred začetkom adventnega časa je Misijonsko središče Slovenije izdalo dva koledarja. Predtavili smo ju.

družbaduhovnostmisijoniadventMisijonsko središče Slovenijekoledar

Pojdite in učite

Predstavitev Adventnega in Misijonskega koledarja
Pred začetkom adventnega časa je Misijonsko središče Slovenije izdalo dva koledarja. Predtavili smo ju.
VEČ ...|24. 11. 2019
Predstavitev Adventnega in Misijonskega koledarja
Pred začetkom adventnega časa je Misijonsko središče Slovenije izdalo dva koledarja. Predtavili smo ju.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniadventMisijonsko središče Slovenijekoledar

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 11. 2019
50 let socialnega apostolata

Jezuiti oz. Družba Jezusova že 50 let živi t.i. socialni apostolat. Več o tem je povedal direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger, ki se je v Rimu udeležil mednarodnega srečanja.

50 let socialnega apostolata

Jezuiti oz. Družba Jezusova že 50 let živi t.i. socialni apostolat. Več o tem je povedal direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger, ki se je v Rimu udeležil mednarodnega srečanja.

begunci

Gradimo odprto družbo

50 let socialnega apostolata
Jezuiti oz. Družba Jezusova že 50 let živi t.i. socialni apostolat. Več o tem je povedal direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger, ki se je v Rimu udeležil mednarodnega srečanja.
VEČ ...|24. 11. 2019
50 let socialnega apostolata
Jezuiti oz. Družba Jezusova že 50 let živi t.i. socialni apostolat. Več o tem je povedal direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger, ki se je v Rimu udeležil mednarodnega srečanja.

Matjaž Merljak

begunci

Za življenje

VEČ ...|23. 11. 2019
Vstop v advent

V oddaji Za življenje smo z duhovnikom dr. Karlom Gržanom prižigali svečke na adventnem venčku. Prva bo gorela za nas, druga za naše družine, tretja za vse bližnje, ki so del našega življenja, četrta pa za trpeče. Vstopite v advent pripravljeni, zato prisluhnite oddaji.

Vstop v advent

V oddaji Za življenje smo z duhovnikom dr. Karlom Gržanom prižigali svečke na adventnem venčku. Prva bo gorela za nas, druga za naše družine, tretja za vse bližnje, ki so del našega življenja, četrta pa za trpeče. Vstopite v advent pripravljeni, zato prisluhnite oddaji.

družbaduhovnostodnosipogovorvzgoja

Za življenje

Vstop v advent
V oddaji Za življenje smo z duhovnikom dr. Karlom Gržanom prižigali svečke na adventnem venčku. Prva bo gorela za nas, druga za naše družine, tretja za vse bližnje, ki so del našega življenja, četrta pa za trpeče. Vstopite v advent pripravljeni, zato prisluhnite oddaji.
VEČ ...|23. 11. 2019
Vstop v advent
V oddaji Za življenje smo z duhovnikom dr. Karlom Gržanom prižigali svečke na adventnem venčku. Prva bo gorela za nas, druga za naše družine, tretja za vse bližnje, ki so del našega življenja, četrta pa za trpeče. Vstopite v advent pripravljeni, zato prisluhnite oddaji.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosipogovorvzgoja

Iz naših krajev

VEČ ...|23. 11. 2019
Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec

Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.

Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec

Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.

družbapolitika

Iz naših krajev

Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec
Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.
VEČ ...|23. 11. 2019
Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec
Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.

Andrej Šinko

družbapolitika

Svetovalnica

VEČ ...|22. 11. 2019
Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

družbaizobraževanjezdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.
VEČ ...|22. 11. 2019
Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjezdravstvosvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|22. 11. 2019
Tina Čerin: Izguba in žalovanje

Današnji komentar je pripravila Tina Čerin, socialna pedagoginja, ki verjame v lepoto in skrivnost življenja, ki se razodeva v vseh okoliščinah, tudi kadar se ta znajde na družbenem robu in v brezizhodni situaciji.

Tina Čerin: Izguba in žalovanje

Današnji komentar je pripravila Tina Čerin, socialna pedagoginja, ki verjame v lepoto in skrivnost življenja, ki se razodeva v vseh okoliščinah, tudi kadar se ta znajde na družbenem robu in v brezizhodni situaciji.

komentardružba

Komentar tedna

Tina Čerin: Izguba in žalovanje
Današnji komentar je pripravila Tina Čerin, socialna pedagoginja, ki verjame v lepoto in skrivnost življenja, ki se razodeva v vseh okoliščinah, tudi kadar se ta znajde na družbenem robu in v brezizhodni situaciji.
VEČ ...|22. 11. 2019
Tina Čerin: Izguba in žalovanje
Današnji komentar je pripravila Tina Čerin, socialna pedagoginja, ki verjame v lepoto in skrivnost življenja, ki se razodeva v vseh okoliščinah, tudi kadar se ta znajde na družbenem robu in v brezizhodni situaciji.

Radio Ognjišče

komentardružba

Via positiva

VEČ ...|21. 11. 2019
So vam kdaj rekli, da ste občutljivi? To je kompliment

Novembra obeležujemo svetovni dan otroka. Razumeti, omogočiti priložnost za rast, prisluhniti, stati ob strani z jasno besedo, so vodila odgovornega spremljanja otrok v odraslost. Erika Plevel, najprej mama in žena, drugače pa inženirka laboratorijske biomedicine, neumorna raziskovalka življenja, vzgoje in odnosov, je govorila o posebni skupini ljudi, dvajsetih odstotkih v celotni svetovni populaciji, ki veljajo za občutljive. Je to ovira ali dodatna sposobnost, kompliment ali opazka?

So vam kdaj rekli, da ste občutljivi? To je kompliment

Novembra obeležujemo svetovni dan otroka. Razumeti, omogočiti priložnost za rast, prisluhniti, stati ob strani z jasno besedo, so vodila odgovornega spremljanja otrok v odraslost. Erika Plevel, najprej mama in žena, drugače pa inženirka laboratorijske biomedicine, neumorna raziskovalka življenja, vzgoje in odnosov, je govorila o posebni skupini ljudi, dvajsetih odstotkih v celotni svetovni populaciji, ki veljajo za občutljive. Je to ovira ali dodatna sposobnost, kompliment ali opazka?

družbaizobraževanjemladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

So vam kdaj rekli, da ste občutljivi? To je kompliment
Novembra obeležujemo svetovni dan otroka. Razumeti, omogočiti priložnost za rast, prisluhniti, stati ob strani z jasno besedo, so vodila odgovornega spremljanja otrok v odraslost. Erika Plevel, najprej mama in žena, drugače pa inženirka laboratorijske biomedicine, neumorna raziskovalka življenja, vzgoje in odnosov, je govorila o posebni skupini ljudi, dvajsetih odstotkih v celotni svetovni populaciji, ki veljajo za občutljive. Je to ovira ali dodatna sposobnost, kompliment ali opazka?
VEČ ...|21. 11. 2019
So vam kdaj rekli, da ste občutljivi? To je kompliment
Novembra obeležujemo svetovni dan otroka. Razumeti, omogočiti priložnost za rast, prisluhniti, stati ob strani z jasno besedo, so vodila odgovornega spremljanja otrok v odraslost. Erika Plevel, najprej mama in žena, drugače pa inženirka laboratorijske biomedicine, neumorna raziskovalka življenja, vzgoje in odnosov, je govorila o posebni skupini ljudi, dvajsetih odstotkih v celotni svetovni populaciji, ki veljajo za občutljive. Je to ovira ali dodatna sposobnost, kompliment ali opazka?

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 11. 2019
Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec

Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec

Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

info

Informativni prispevki

Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec
Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.
VEČ ...|21. 11. 2019
Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec
Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

Matjaž Merljak

info

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 11. 2019
Kruh, kot ga še ni bilo

Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

Kruh, kot ga še ni bilo

Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Ni meje za dobre ideje

Kruh, kot ga še ni bilo
Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.
VEČ ...|21. 11. 2019
Kruh, kot ga še ni bilo
Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 11. 2019
Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti

Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?

Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti

Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?

komentarpolitikadružbasodstvo

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti
Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?
VEČ ...|20. 11. 2019
Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti
Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?

Radio Ognjišče

komentarpolitikadružbasodstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 11. 2019
Šentvid pri Stični

Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.

Šentvid pri Stični

Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.

kulturazgodovinadružbaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Šentvid pri Stični
Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.
VEČ ...|19. 11. 2019
Šentvid pri Stični
Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.

Nataša Ličen

kulturazgodovinadružbaduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|19. 11. 2019
Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.

V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.

V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

družbaizobraževanjeodnosi

Sol in luč

Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.
V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.
VEČ ...|19. 11. 2019
Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.
V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

Tadej Sadar

družbaizobraževanjeodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|18. 11. 2019
Team building

Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.

Team building

Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.

družbaodnosipogovorsvetovanje

Svetovalnica

Team building
Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.
VEČ ...|18. 11. 2019
Team building
Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovorsvetovanje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 11. 2019
Matej Keber: Je to način, da nas naredijo revne, šibke, hlapce?

Če je družina sposobna plačevati drage najemnine, mar ni potem sposobna tudi plačevati kreditov?

Matej Keber: Je to način, da nas naredijo revne, šibke, hlapce?

Če je družina sposobna plačevati drage najemnine, mar ni potem sposobna tudi plačevati kreditov?

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matej Keber: Je to način, da nas naredijo revne, šibke, hlapce?
Če je družina sposobna plačevati drage najemnine, mar ni potem sposobna tudi plačevati kreditov?
VEČ ...|18. 11. 2019
Matej Keber: Je to način, da nas naredijo revne, šibke, hlapce?
Če je družina sposobna plačevati drage najemnine, mar ni potem sposobna tudi plačevati kreditov?

Matej Keber

komentarpolitikadružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|17. 11. 2019
Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich

Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich

Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

duhovnostcerkevdružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich
Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.
VEČ ...|17. 11. 2019
Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich
Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

Marta Jerebič

duhovnostcerkevdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 11. 2019
Kartitativne ustanove

Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

Kartitativne ustanove

Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

duhovnostcerkevdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

Kartitativne ustanove
Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?
VEČ ...|17. 11. 2019
Kartitativne ustanove
Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

Petra Stopar

duhovnostcerkevdružba

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Pojdite in učite

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.
VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Za življenje

VEČ ...|16. 11. 2019
Zakonca Perko o zvestobi

V tokratni oddaji Za življenje sta zakonca Perko načela temo zvestobe. Ne samo zakonske. Tudi zvestobe jeziku. Vrednotam. Narodu. Veri. Vabljeni k poslušanju.

Zakonca Perko o zvestobi

V tokratni oddaji Za življenje sta zakonca Perko načela temo zvestobe. Ne samo zakonske. Tudi zvestobe jeziku. Vrednotam. Narodu. Veri. Vabljeni k poslušanju.

družbaodnosipogovorsvetovanje

Za življenje

Zakonca Perko o zvestobi
V tokratni oddaji Za življenje sta zakonca Perko načela temo zvestobe. Ne samo zakonske. Tudi zvestobe jeziku. Vrednotam. Narodu. Veri. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|16. 11. 2019
Zakonca Perko o zvestobi
V tokratni oddaji Za življenje sta zakonca Perko načela temo zvestobe. Ne samo zakonske. Tudi zvestobe jeziku. Vrednotam. Narodu. Veri. Vabljeni k poslušanju.

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovorsvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|28. 11. 2019
Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|10. 12. 2019
Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež

komentar

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|8. 12. 2019
Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije

Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.

Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije

Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Jože Bartolj

Vera Lestanslovenski mučencispomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 12. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 12. 2019
Pomnik Franju in Ivi Stiplovšek - Mahničev večer - Projekti Muzej Bistra - Razstava Jaslic Gradež

V brežiškem gradu so odkrili bronasti reliefni pomnik začetnikoma posavskega muzealstva Franju in Ivi Stiplovšek.Nocoj ob 18.h bo literarni večer, ki ga posvečajo vsestranskemu gledališkemu ustvarjalcu Mirku Mahniču.V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo odprli razstavo študentskih projektov prenove.Največjo razstavo jaslic v Sloveniji bodo v Gradežu pri Turjaku odprli v nedeljo, 15. decembra, ob 17.30.

Pomnik Franju in Ivi Stiplovšek - Mahničev večer - Projekti Muzej Bistra - Razstava Jaslic Gradež

V brežiškem gradu so odkrili bronasti reliefni pomnik začetnikoma posavskega muzealstva Franju in Ivi Stiplovšek.Nocoj ob 18.h bo literarni večer, ki ga posvečajo vsestranskemu gledališkemu ustvarjalcu Mirku Mahniču.V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo odprli razstavo študentskih projektov prenove.Največjo razstavo jaslic v Sloveniji bodo v Gradežu pri Turjaku odprli v nedeljo, 15. decembra, ob 17.30.

Jože Bartolj

kultura

Naš pogled

VEČ ...|10. 12. 2019
Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|10. 12. 2019
Spominjamo se dne 10. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 10. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup