Komentar Časnik.si
V času ustanavljanja samostojne Slovenije se je odvijalo enostavno preveč pomembnih procesov, z demokratizacijo in osamosvojitvijo na čelu, da bi lahko izvedli še lustracijo. To smo kratko malo morali dati na stranski tir, da smo sprejeli ključne zakone za slovensko državnost, za katero se je odpiralo edinstveno, majhno zgodovinsko okno.
Tako smo na račun samostojne države že na začetku nekoliko »pohabili« demokracijo. Ker so ob tem ostali praktično nedotaknjeni tudi celotni drugi pomembni družbeni podsistemi, prepojeni z indoktriniranimi in privilegiranimi kadri, nastavljenimi v prejšnjem sistemu (pravosodje, šolstvo, mediji), se nam to maščuje še do današnjih dni. Cele generacije so še vzgajane in vplivane tako, da se zlahka in kar nevede vključijo v vajeti starih sil.
Imeli smo srečo, da smo izvedli vse potrebno za izvedbo najuspešnejšega projekta v slovenski zgodovini. Podobno srečo smo imeli, da smo se še pravočasno pridružili Evropski uniji in NATU. Več: Demokracija ima svojo ceno ali zakaj nismo izvedli še lustracije? - Časnik (casnik.si)
Komentar Časnik.si
V času ustanavljanja samostojne Slovenije se je odvijalo enostavno preveč pomembnih procesov, z demokratizacijo in osamosvojitvijo na čelu, da bi lahko izvedli še lustracijo. To smo kratko malo morali dati na stranski tir, da smo sprejeli ključne zakone za slovensko državnost, za katero se je odpiralo edinstveno, majhno zgodovinsko okno.
Tako smo na račun samostojne države že na začetku nekoliko »pohabili« demokracijo. Ker so ob tem ostali praktično nedotaknjeni tudi celotni drugi pomembni družbeni podsistemi, prepojeni z indoktriniranimi in privilegiranimi kadri, nastavljenimi v prejšnjem sistemu (pravosodje, šolstvo, mediji), se nam to maščuje še do današnjih dni. Cele generacije so še vzgajane in vplivane tako, da se zlahka in kar nevede vključijo v vajeti starih sil.
Imeli smo srečo, da smo izvedli vse potrebno za izvedbo najuspešnejšega projekta v slovenski zgodovini. Podobno srečo smo imeli, da smo se še pravočasno pridružili Evropski uniji in NATU. Več: Demokracija ima svojo ceno ali zakaj nismo izvedli še lustracije? - Časnik (casnik.si)
Komentar Časnik.si
Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.
Komentar Časnik.si
Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje nekdanjega poslanca Antona Tomažiča iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
Anton Tomažič, rojen 13. junija 1950 v Viru pri Domžalah. Žena Mirjam, hčerka Marjana, sin Tone. Diplomirani pravnik. Avtor več inovacij. Leta 1988 je ustanovil podjetje Ius software, ki pod novim imenom Lexpera deluje v štirih državah z okoli sto zaposlenimi. Navdušen popotnik in kolesar.
V demokratizacijo Slovenije je vstopil leta 1988 kot odločen protestnik v času procesa proti četverici. Bil je ustanovni član in član vodstva Slovenske demokratične zveze. Nekaj časa vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Slovenije. Aprila 1990 izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament. Vodil je zakonodajno pravno komisijo in komisijo za poslovnik. Po razcepu v stranki je z Narodnimi demokrati neuspešno nastopil na volitvah leta 1992. Pisec številnih člankov o nastajanju samostojne slovenske države, vnet polemik, avtor več knjig, omenimo V objemu slovenske pomladi, Med dvema tisočletjema, Drugi kraj rojstva – Nevis. Sourednik knjige Demos na Domžalskem.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje nekdanjega poslanca Antona Tomažiča iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
Anton Tomažič, rojen 13. junija 1950 v Viru pri Domžalah. Žena Mirjam, hčerka Marjana, sin Tone. Diplomirani pravnik. Avtor več inovacij. Leta 1988 je ustanovil podjetje Ius software, ki pod novim imenom Lexpera deluje v štirih državah z okoli sto zaposlenimi. Navdušen popotnik in kolesar.
V demokratizacijo Slovenije je vstopil leta 1988 kot odločen protestnik v času procesa proti četverici. Bil je ustanovni član in član vodstva Slovenske demokratične zveze. Nekaj časa vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Slovenije. Aprila 1990 izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament. Vodil je zakonodajno pravno komisijo in komisijo za poslovnik. Po razcepu v stranki je z Narodnimi demokrati neuspešno nastopil na volitvah leta 1992. Pisec številnih člankov o nastajanju samostojne slovenske države, vnet polemik, avtor več knjig, omenimo V objemu slovenske pomladi, Med dvema tisočletjema, Drugi kraj rojstva – Nevis. Sourednik knjige Demos na Domžalskem.
Komentar Časnik.si
Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor.
Komentar Časnik.si
Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ob 20. uri smo predstavili zbornik prispevkov Demos na Domžalskem. Uredila sta ga Igor Podbrežnik in Anton Tomažič, ki sta nam ga v pogovoru tudi približala. Zbornik predstavlja čas začetka demokratizacije slovenske družbe in ljudi, ki so se v prelomnem času pridružili osamosvojitvenim težnjam. Z njim želijo obuditi in ohraniti spomin na prelomne trenutke nacionalne zgodovine na Domžalskem.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ob 20. uri smo predstavili zbornik prispevkov Demos na Domžalskem. Uredila sta ga Igor Podbrežnik in Anton Tomažič, ki sta nam ga v pogovoru tudi približala. Zbornik predstavlja čas začetka demokratizacije slovenske družbe in ljudi, ki so se v prelomnem času pridružili osamosvojitvenim težnjam. Z njim želijo obuditi in ohraniti spomin na prelomne trenutke nacionalne zgodovine na Domžalskem.
Pogovor o
Govorili smo o trenutnih razmerah v družbi, se dotaknili padca Šarčeve vlade, oblikovanja Janševe ekipe in viharja, ki ga to povzroča v družbi … Tudi o tem, kaj lahko naredimo kristjani, da bi bila družba manj izključujoča, o medijskem prostoru, ki nas zasipa s polresnicami in še o čem. Naši gostje so bili Anton Tomažič, Jože Možina in Bogomir Štefanič.
Pogovor o
Moja zgodba
24. maja je bila v Zavodu svetega Stanislava slovesnost ob peti obletnici pobude Vseposvojitev. V oddaji Moja zgodba smo objavili pridigo nadškofa Stanislava Zoreta in povzetek okrogle mize, ki ji je sledila. Na njej s sodelovali dr. Janez Juhant, Peter Hribar, dr. Marija Stanonik, Olga in Alojz Hudnik in Anton Tomažič.
Moja zgodba
Komentar tedna
Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ...
Za življenje
Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.
Naš gost
Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi.
Svetovalnica
V času radijske Svetovalnice so bile na sporedu Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Globine
Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Otok
Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji.
Slovencem po svetu in domovini
Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.