Naš gost
Prof. dr. Stanko Gerjolj je duhovnik, lazarist, ki ima tudi častni naslov zaslužnega profesorja ljubljanske univerze…. V povezavi z izzivi vzgoje ter učenja je poglabljal znanje o integrativni geštalt pedagogiki, s čimer je obogatil slovenski in evropski prostor. Poudarja pomen odnosov in tudi poznavanja osebne in narodove zgodovine, ki je po njegovih besedah izvir za življenje v sedanjosti in prihodnosti.
Naš gost
Prof. dr. Stanko Gerjolj je duhovnik, lazarist, ki ima tudi častni naslov zaslužnega profesorja ljubljanske univerze…. V povezavi z izzivi vzgoje ter učenja je poglabljal znanje o integrativni geštalt pedagogiki, s čimer je obogatil slovenski in evropski prostor. Poudarja pomen odnosov in tudi poznavanja osebne in narodove zgodovine, ki je po njegovih besedah izvir za življenje v sedanjosti in prihodnosti.
Via positiva
Zanikanje bolečin ali trenutkov, ki niso prijetni in jih odklanjamo, onemogočajo rast osebnosti. Nazadujemo, pravi dr. Stanko Gerjolj. Pogovarjali smo se, zakaj se v družbi sprašujemo o pravici odvzema umiranja?, je evtanazija res pravica umirajočih, ali je to le nezmožnost soočanja s smrtjo? Morda težke nepriljubljene vsebine, ki smo se jih dotikali s pozitivno noto. Smrt je neizogiben del življenja, prva je v drugem.
Via positiva
Zanikanje bolečin ali trenutkov, ki niso prijetni in jih odklanjamo, onemogočajo rast osebnosti. Nazadujemo, pravi dr. Stanko Gerjolj. Pogovarjali smo se, zakaj se v družbi sprašujemo o pravici odvzema umiranja?, je evtanazija res pravica umirajočih, ali je to le nezmožnost soočanja s smrtjo? Morda težke nepriljubljene vsebine, ki smo se jih dotikali s pozitivno noto. Smrt je neizogiben del življenja, prva je v drugem.
Globine
Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj.
Globine
Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj.
Slovencem po svetu in domovini
Slovensko pastoralno središče v Gorici deluje že petdeset let. Praznovanje jubileja se je začelo 20. novembra novembra z zahvalno mašo. Mašo je vodil goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli. Pripravljajo se na izid brošure z zgodovino nastanka Slovenskega pastoralnega središča. Jutri se bo začela duhovna obnova. Vodil jo bo dr. Stanko Gerjolj s sodelavci, sklenila se bo z župnijskim romanjem na Sveto Goro 12. marca. Meseca junija bo še tridnevno praznovanje zavetnika Janeza Krstnika, pripravljajo liturgične, kulturne in družabne dogodke. Župnik Marjan Markežič bo tudi Naš gost to soboto ob 17.00.
Slovencem po svetu in domovini
Slovensko pastoralno središče v Gorici deluje že petdeset let. Praznovanje jubileja se je začelo 20. novembra novembra z zahvalno mašo. Mašo je vodil goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli. Pripravljajo se na izid brošure z zgodovino nastanka Slovenskega pastoralnega središča. Jutri se bo začela duhovna obnova. Vodil jo bo dr. Stanko Gerjolj s sodelavci, sklenila se bo z župnijskim romanjem na Sveto Goro 12. marca. Meseca junija bo še tridnevno praznovanje zavetnika Janeza Krstnika, pripravljajo liturgične, kulturne in družabne dogodke. Župnik Marjan Markežič bo tudi Naš gost to soboto ob 17.00.
Sol in luč
Dr. Tomaž Erzar v predgovoru: “Medgeneracijski in medosebni odnosi odrešujejo, zato so tudi kraj, kjer se grešnost in trpljenje do konca zaostrita. Nove generacije nosijo breme generacije svojih staršev kljub temu, da so starši naredili korak naprej glede na prejšnje generacije. Globoka in tragična resnica otroštva je, da otroci izpolnjujejo potrebe staršev, ki jih niso izpolnili njihovi starši in tako rekoč vnazaj popravljajo napake svojih dedov in babic. S tem, ko nehote postajajo starši svojih staršev, otroci sporočajo, za katere potrebe in stiske bi tudi sami želeli, da jih starši slišijo in sprejmejo.” Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Sol in luč
Dr. Tomaž Erzar v predgovoru: “Medgeneracijski in medosebni odnosi odrešujejo, zato so tudi kraj, kjer se grešnost in trpljenje do konca zaostrita. Nove generacije nosijo breme generacije svojih staršev kljub temu, da so starši naredili korak naprej glede na prejšnje generacije. Globoka in tragična resnica otroštva je, da otroci izpolnjujejo potrebe staršev, ki jih niso izpolnili njihovi starši in tako rekoč vnazaj popravljajo napake svojih dedov in babic. S tem, ko nehote postajajo starši svojih staršev, otroci sporočajo, za katere potrebe in stiske bi tudi sami želeli, da jih starši slišijo in sprejmejo.” Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Radijska Kateheza
Kako razumeti starozavezno knjigo Tobit? Kaj pomeni očetova slepota, kakšen pomenijo deli ribe, s katerimi sin Tobija reši prekletstvo svoje zaročenke Sare in odpravi očetovo slepoto?
Radijska Kateheza
Radijska kateheza
Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.
Radijska kateheza
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Sol in luč
Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.