Komentar Družina

VEČ ...|27. 2. 2025
Simon Malmenvall: Čas je za mir

Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše. 

Simon Malmenvall: Čas je za mir

Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše. 

komentarukrajina

Komentar Družina

Simon Malmenvall: Čas je za mir

Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše. 

VEČ ...|27. 2. 2025
Simon Malmenvall: Čas je za mir

Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše. 

Simon Malmenvall

komentarukrajina

Od slike do besede

VEČ ...|14. 3. 2023
KUD Logos, pravoslavje v delih Franca Grivca

Avtor knjige je dr. Simon Malmenvall.

KUD Logos, pravoslavje v delih Franca Grivca

Avtor knjige je dr. Simon Malmenvall.

zgodovinaduhovnostkulturaspomin

Od slike do besede

KUD Logos, pravoslavje v delih Franca Grivca

Avtor knjige je dr. Simon Malmenvall.

VEČ ...|14. 3. 2023
KUD Logos, pravoslavje v delih Franca Grivca

Avtor knjige je dr. Simon Malmenvall.

Mateja Subotičanec

zgodovinaduhovnostkulturaspomin

Moja zgodba

VEČ ...|3. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

spominpolitikaSimon MalmenvallTamara Griesser PečarCiril ŽebotSamostojna Slovenija in arhiv Studia Slovenica

Moja zgodba

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

VEČ ...|3. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaSimon MalmenvallTamara Griesser PečarCiril ŽebotSamostojna Slovenija in arhiv Studia Slovenica

Od slike do besede

VEČ ...|6. 7. 2021
Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

izobraževanjekulturapogovor

Od slike do besede

Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

VEČ ...|6. 7. 2021
Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturapogovor

Od slike do besede

VEČ ...|19. 1. 2021
Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

duhovnostizobraževanjekultura

Od slike do besede

Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

VEČ ...|19. 1. 2021
Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekultura

Od slike do besede

VEČ ...|22. 10. 2019
Poti ruske teologije, drugi del

Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

Poti ruske teologije, drugi del

Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

duhovnostkultura

Od slike do besede

Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall
VEČ ...|22. 10. 2019
Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

Mateja Subotičanec

duhovnostkultura

Od slike do besede

VEČ ...|1. 10. 2019
Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?

V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.

Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?

V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.

kulturaduhovnostpogovorizobraževanje

Od slike do besede

Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?
V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.
VEČ ...|1. 10. 2019
Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?
V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.

Mateja Subotičanec

kulturaduhovnostpogovorizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 6. 2025
Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičHelena Jaklitsch

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Moja zgodba

VEČ ...|29. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Naš pogled

VEČ ...|1. 7. 2025
Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Rok Mihevc

komentar

Pojdite in učite

VEČ ...|6. 7. 2025
Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonmadagaskarJana LampeJanko Pirc

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|6. 7. 2025
Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Rok Mihevc

duhovnostinfomašniško posvečenjematija golobambrož brezovšek

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Spominjamo se

VEČ ...|6. 7. 2025
Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče