Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|19. 8. 2019
„Banda svira, banda svira“

Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.

„Banda svira, banda svira“

Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

„Banda svira, banda svira“
Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.
VEČ ...|19. 8. 2019
„Banda svira, banda svira“
Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

SAZUumetnost

Kulturni utrinki

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.
VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Marjan Bunič

SAZUumetnost

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Informativni prispevki

Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.
VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Alen Salihović

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 6. 2019
Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU

Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU

Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Bronja Žakelj

Kulturni utrinki

Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.
VEČ ...|24. 6. 2019
Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Jože Bartolj

Bronja Žakelj

Naš gost

VEČ ...|1. 6. 2019
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva

Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.

Akademik Jože Trontelj - iz arhiva

Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.

pogovor

Naš gost

Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.
VEČ ...|1. 6. 2019
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.

Matjaž Merljak

pogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 2. 2019
Na Ravnah razstava Štorije iz naše doline - Vodnikov Simpozij

V Muzeju Ravne na Koroškem je na ogled nova stalna razstava z naslovom Štorije iz naše doline. Razstava predstavlja kulturo in način življenja ljudi na kmetijah v Mežiški dolini od začetka 18. do sredine 20. stoletja.Strokovnjaki in raziskovalci z različnih področjih so včeraj na simpoziju, ki ga je pripravil Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, razmišljali o delu in življenju vsestranskega Valentina Vodnika.

Na Ravnah razstava Štorije iz naše doline - Vodnikov Simpozij

V Muzeju Ravne na Koroškem je na ogled nova stalna razstava z naslovom Štorije iz naše doline. Razstava predstavlja kulturo in način življenja ljudi na kmetijah v Mežiški dolini od začetka 18. do sredine 20. stoletja.Strokovnjaki in raziskovalci z različnih področjih so včeraj na simpoziju, ki ga je pripravil Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, razmišljali o delu in življenju vsestranskega Valentina Vodnika.

štorije iz naše dolineandreja legan ravnikar

Kulturni utrinki

Na Ravnah razstava Štorije iz naše doline - Vodnikov Simpozij
V Muzeju Ravne na Koroškem je na ogled nova stalna razstava z naslovom Štorije iz naše doline. Razstava predstavlja kulturo in način življenja ljudi na kmetijah v Mežiški dolini od začetka 18. do sredine 20. stoletja.Strokovnjaki in raziskovalci z različnih področjih so včeraj na simpoziju, ki ga je pripravil Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, razmišljali o delu in življenju vsestranskega Valentina Vodnika.
VEČ ...|1. 2. 2019
Na Ravnah razstava Štorije iz naše doline - Vodnikov Simpozij
V Muzeju Ravne na Koroškem je na ogled nova stalna razstava z naslovom Štorije iz naše doline. Razstava predstavlja kulturo in način življenja ljudi na kmetijah v Mežiški dolini od začetka 18. do sredine 20. stoletja.Strokovnjaki in raziskovalci z različnih področjih so včeraj na simpoziju, ki ga je pripravil Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, razmišljali o delu in življenju vsestranskega Valentina Vodnika.

Jože Bartolj

štorije iz naše dolineandreja legan ravnikar

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 1. 2019
Dr. Luka Vidmar o Valentinu Vodniku

Ob 200. obletnici smrti vsestranskega Valentina Vodnika bodo na Vodnikovi domačiji z več partnerji pripravili vrsto dogodkov. Uvodna prireditev bo že danes, prav na dan Vodnikove smrti. Na njej bo med drugim Marijan Rupert iz NUK predstavil štiri Vodnikove originalne rokopise. Med osrednjimi dogodki bo znanstveni simpozij 31. januarja. Kot je povedal Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je bil Vodnik nekakšen most med dvema časovnima obdobjema. Spregovoril je tudi o pomenu Vodnika za današnji čas in o Vodniku pridigarju, saj bo na znanstvenem simpoziju Oživljeni Vodnik, 31. januarja na SAZU spregovoril prav o tem.

Dr. Luka Vidmar o Valentinu Vodniku

Ob 200. obletnici smrti vsestranskega Valentina Vodnika bodo na Vodnikovi domačiji z več partnerji pripravili vrsto dogodkov. Uvodna prireditev bo že danes, prav na dan Vodnikove smrti. Na njej bo med drugim Marijan Rupert iz NUK predstavil štiri Vodnikove originalne rokopise. Med osrednjimi dogodki bo znanstveni simpozij 31. januarja. Kot je povedal Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je bil Vodnik nekakšen most med dvema časovnima obdobjema. Spregovoril je tudi o pomenu Vodnika za današnji čas in o Vodniku pridigarju, saj bo na znanstvenem simpoziju Oživljeni Vodnik, 31. januarja na SAZU spregovoril prav o tem.

kulturadr. luka vidmarvalentin vodnik

Kulturni utrinki

Dr. Luka Vidmar o Valentinu Vodniku
Ob 200. obletnici smrti vsestranskega Valentina Vodnika bodo na Vodnikovi domačiji z več partnerji pripravili vrsto dogodkov. Uvodna prireditev bo že danes, prav na dan Vodnikove smrti. Na njej bo med drugim Marijan Rupert iz NUK predstavil štiri Vodnikove originalne rokopise. Med osrednjimi dogodki bo znanstveni simpozij 31. januarja. Kot je povedal Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je bil Vodnik nekakšen most med dvema časovnima obdobjema. Spregovoril je tudi o pomenu Vodnika za današnji čas in o Vodniku pridigarju, saj bo na znanstvenem simpoziju Oživljeni Vodnik, 31. januarja na SAZU spregovoril prav o tem.
VEČ ...|8. 1. 2019
Dr. Luka Vidmar o Valentinu Vodniku
Ob 200. obletnici smrti vsestranskega Valentina Vodnika bodo na Vodnikovi domačiji z več partnerji pripravili vrsto dogodkov. Uvodna prireditev bo že danes, prav na dan Vodnikove smrti. Na njej bo med drugim Marijan Rupert iz NUK predstavil štiri Vodnikove originalne rokopise. Med osrednjimi dogodki bo znanstveni simpozij 31. januarja. Kot je povedal Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je bil Vodnik nekakšen most med dvema časovnima obdobjema. Spregovoril je tudi o pomenu Vodnika za današnji čas in o Vodniku pridigarju, saj bo na znanstvenem simpoziju Oživljeni Vodnik, 31. januarja na SAZU spregovoril prav o tem.

Jože Bartolj

kulturadr. luka vidmarvalentin vodnik

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 1. 2019
Irena Orel o simpoziju Oživljeni Vodnik

200. obletnica smrti Valentina Vodbnika je priložnost za osvetlitev njegovega življenja in dela z novimi spoznanji. Zato je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju se še nekaterimi ustanovami pripravil znanstveni simpozij, ki bo 31. januarja v Ljubljani.

Irena Orel o simpoziju Oživljeni Vodnik

200. obletnica smrti Valentina Vodbnika je priložnost za osvetlitev njegovega življenja in dela z novimi spoznanji. Zato je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju se še nekaterimi ustanovami pripravil znanstveni simpozij, ki bo 31. januarja v Ljubljani.

infokulturaspomin

Informativni prispevki

Irena Orel o simpoziju Oživljeni Vodnik
200. obletnica smrti Valentina Vodbnika je priložnost za osvetlitev njegovega življenja in dela z novimi spoznanji. Zato je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju se še nekaterimi ustanovami pripravil znanstveni simpozij, ki bo 31. januarja v Ljubljani.
VEČ ...|8. 1. 2019
Irena Orel o simpoziju Oživljeni Vodnik
200. obletnica smrti Valentina Vodbnika je priložnost za osvetlitev njegovega življenja in dela z novimi spoznanji. Zato je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju se še nekaterimi ustanovami pripravil znanstveni simpozij, ki bo 31. januarja v Ljubljani.

Tone Gorjup

infokulturaspomin

Naš gost

VEČ ...|3. 11. 2018
Gostja dr. Nataša Rogelja

Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.

Gostja dr. Nataša Rogelja

Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.

antropologijajadranjeTrinajsti mesecnomadizem

Naš gost

Gostja dr. Nataša Rogelja
Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.
VEČ ...|3. 11. 2018
Gostja dr. Nataša Rogelja
Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.

Damijana Medved

antropologijajadranjeTrinajsti mesecnomadizem

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|20. 8. 2018
Ljudske pesmi iz Prekmurja in Porabja

V oddaji so se oglašale ljudske pesmi iz Prekmurja in Porabja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah, ki ju je izdal Glasbeno-narodopisni inštitut ZRC SAZU v Ljubljani.

Ljudske pesmi iz Prekmurja in Porabja

V oddaji so se oglašale ljudske pesmi iz Prekmurja in Porabja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah, ki ju je izdal Glasbeno-narodopisni inštitut ZRC SAZU v Ljubljani.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudske pesmi iz Prekmurja in Porabja
V oddaji so se oglašale ljudske pesmi iz Prekmurja in Porabja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah, ki ju je izdal Glasbeno-narodopisni inštitut ZRC SAZU v Ljubljani.
VEČ ...|20. 8. 2018
Ljudske pesmi iz Prekmurja in Porabja
V oddaji so se oglašale ljudske pesmi iz Prekmurja in Porabja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah, ki ju je izdal Glasbeno-narodopisni inštitut ZRC SAZU v Ljubljani.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2018
Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete

V oddaji ste slišali o zaključkih raziskovalnega projekta Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete, ki ga je pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Spregovorili so: dr. Zvone Žigon, dr. Janja Žitnik Serafin, dr. Marijanca Ajša Vižintin, izr. prof. dr. Aleksej Kalc, dr. Jernej Mlekuž.

Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete

V oddaji ste slišali o zaključkih raziskovalnega projekta Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete, ki ga je pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Spregovorili so: dr. Zvone Žigon, dr. Janja Žitnik Serafin, dr. Marijanca Ajša Vižintin, izr. prof. dr. Aleksej Kalc, dr. Jernej Mlekuž.

inforojakimladiizseljevanje

Slovencem po svetu in domovini

Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete
V oddaji ste slišali o zaključkih raziskovalnega projekta Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete, ki ga je pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Spregovorili so: dr. Zvone Žigon, dr. Janja Žitnik Serafin, dr. Marijanca Ajša Vižintin, izr. prof. dr. Aleksej Kalc, dr. Jernej Mlekuž.
VEČ ...|15. 7. 2018
Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete
V oddaji ste slišali o zaključkih raziskovalnega projekta Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete, ki ga je pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Spregovorili so: dr. Zvone Žigon, dr. Janja Žitnik Serafin, dr. Marijanca Ajša Vižintin, izr. prof. dr. Aleksej Kalc, dr. Jernej Mlekuž.

Matjaž Merljak

inforojakimladiizseljevanje

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|13. 9. 2019
Dovolj je!

Komentar tedna Lenarta Riharja.

Dovolj je!

Komentar tedna Lenarta Riharja.

Lenart Rihar

komentarpolitikaslovenija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 9. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Alen Salihović

infopogovorsvpmklemen jakličustavno sodišče

Za življenje

VEČ ...|14. 9. 2019
Trma, disleksija, ljubosumje

V septembrski oddaji iz rednega cikla pogovorov s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo govorili o težavah deklice zaradi disleksije, o ljubosumju ter odgovorili tudi na več ostalih vprašanj poslušalk in poslušalcev.

Trma, disleksija, ljubosumje

V septembrski oddaji iz rednega cikla pogovorov s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo govorili o težavah deklice zaradi disleksije, o ljubosumju ter odgovorili tudi na več ostalih vprašanj poslušalk in poslušalcev.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorvzgojasvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|17. 9. 2019
Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 9. 2019
John Kumše, oktet Castrum v Kanadi

Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

John Kumše, oktet Castrum v Kanadi

Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

Matjaž Merljak

inforojakicleveland

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Jože Bartolj

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|18. 9. 2019
Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Mateja Subotičanec

mladivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2019
Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanjepogovor