Dr. Tadej Battelino o novem presejalnem programu in o kulturi življenja

Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje. 

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS

90 let Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU - 32 let že traja frasa vrnitve Križevniške cerkve

Mačka miško, miš pšeničko

Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila 17. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 26. let pripravljajo sodelavci Glasbeno narodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Marjetka Golež Kaučič, je predstavil ljudsko pesemsko izročilo o živalih.

Utrip dneva dne 26. 6.

• SDS bo zaradi vse slabših razmer v zdravstvu še ta teden vložila interpelacijo zoper ministra za zdravje Bešiča Loredana.
• Premier Golob na seji Državnega zbora: Sredstva je treba nameniti odpravi tistih čakalnih vrst, kjer je zdravje najbolj ogroženo.
• Pahor na prireditvi Domovina praznuje delitve med nami označil za strup; sobotna državna proslava po mnenju Meršeta bolj podobna podnebnemu aktivizmu.
• Nekdanji načelnik Generalštaba po uporu Wagnerjevih borcev v Rusiji: Država bi lahko celo razpadla.
• Vreme: Jutri bo spremenljivo s plohami in nevihtami.
• V SAZU protestirajo zaradi črtanja Borisa Pahorja s seznama avtorjev na Frankfurtskem knjižnem sejmu.
• Grški premier Micotakis ob začetku mandata napovedal velike reforme.
• ŠPORT: Pogačar državni prvak v cestnem kolesarstvu.

Aprilska seja komisije državnega zbora

O begu in kroženju možganov - o izseljevanju mladih iz Slovenije in vzpostavljanju pogojev za njihovo vračanje so včeraj govorili na Komisiji državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gost je bil tudi doc. dr. Dejan Valentinčič, in sicer je predstavil izsledke raziskovalnega poročila na to temo, ki sta ga pripravila ASEF in Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Kot je že pred časom povedal za naš radio, udeleženci poročila od naše države pričakujejo spremembo zakonodaje. Preučili so tudi ukrepe v evropskih državah. Doc. dr. Valentinčič. Vlada naj zato oblikuje ukrepe in programe za vračanje Slovencev v domovino ter vzpostavi enotno informacijsko točko za Slovence zunaj meja o sodelovanju, vračanju in priseljevanju, so včeraj sklenili v državnem zboru. Pri begu možganov pa ne smemo razmišljati le o ozemlju Slovenije, temveč o celotnem slovenskem kulturnem prostoru.

Jubilej HASA NSW

Mesec dni po praznovanju zlatega jubileja blagoslovitve slovenske cerkve svetega Rafaela v Sydneyju v Avstraliji bo jutri v Merrylandsu znova slovesno. Praznovali bodo 20 let delovanja Zgodovinskega arhiva za avstralske Slovence HASA Novi Južni Wales. S pomočjo in podporo vseh slovenskih organizacij in mnogih posameznikov so leta 2003 začeli zbirati dragoceno dediščino pod Južnim križem. Pri tem so jim pomagale tudi ustrezne ustanove iz Slovenije, kot ZRC SAZU. Zbrano gradivo so preko interneta prenesli tudi v Arhiv Republike Slovenije. Na jutrišnjem praznovanju, ki se bo začelo 10. uri s sveto mašo v cerkvi, nadaljevalo s proslavo v dvorani p. Valerijana Jenka in zaključilo s skupnim kosilom, pričakujejo tudi goste iz Slovenije, delegacijo komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo bo vodila predsednica Suzana Lep Šimenko. Iz Canberre bo prišel novi veleposlanik naše države Marko Ham.

Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik.