S. Emanuela Žerdin: Sporočilo Prekmurja Sloveniji ob slovenskem kulturnem prazniku

Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Razbite jaslice

Po naših cerkvah še vse diši po Božiču, po vonju kadila in po neskončnem čudenju v otroških očeh, ko stojijo ob jaslicah. Radi bi svoje duše in srca zavili v Božjo ljubezen, ki se je tako rekoč lahko dotaknemo ob poslušanju najlepših odlomkih iz Svetega pisma in ob najslajših božičnih pesmi. Pa se zgodi, da nas rani mrak, bolečina, globoko razočaranje ob dogodkih, ki so prav te praznične dni pretresli našo slovensko Cerkev. Kot bi nekdo prišel in zrušil jaslice, potrgal svetle lučke in uničil prekrasne dekoracije… Tako sem se počutila ob prebiranju, poslušanju in debatiranju o slučaju zlorab občudovanega umetnika in duhovnika p. Marka Rupnika. 

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Nepokopani svetniki

Ne zamerite, če bom vsako leto znova na praznik Vseh svetih ali Dan mrtvih, pisala, molila in se spominjala naših ubitih bratov in sester, njih, katerim ne vem ne imena ne rojstnega kraja, niti točen datum smrti, le mesto poznam, kjer iz njihovih teles raste novo življenje trav in dreves. 
Vsi sveti iz naših jam in brezen, prosite za nas!

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Kaj z birmanci in botri po birmi?

Po naših župnijah se odvijajo še zadnje slovesnosti prvih svetih obhajil in birm. Župniki se trudijo, da so ti dogodki v maju ali še prej, da ne bi preveč obremenili otrok ob koncu šolskega leta. Letos sem imela tudi sama veliko čast in zadovoljstvo, da sem bila birmanska botra. Ker z mojim birmancem živiva v precej oddaljenih mestih, me zdaj preganja vprašanje – kaj je tvoja dolžnost, botra, boter, po birmi?

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

Zakaj je duhovna osrkba pomembna?

Na svetovni dan bolnikov smo se posvetili duhovni oskrbi bolnih in starostnikov. V kakšni meri je dostopna, ali imajo domovi za starejše primerne prostore za verske dejavnosti in ali je čutiti potrebo po tej vrste oskrbe v Sloveniji? Naša gostja je bila s. Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin: Največje cerkveno bogastvo

V sinodalnem letu bodo mnogi prezrli zastave, molitve in plakate, narejene za spodbudo, a če se jih dotaknemo z rožo sočutja in objemom tolažbe, bodo lahko rekli: Ja, katoliška Cerkev je tista Cerkev, ki kot svoje največje bogastvo skrbi za bolnike, invalide, osamljene in umirajoče.

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

Zamolčana zgodba redovnic z Golnika

Desetega decembra 2021 je minilo 75 let od prihoda desetih redovnic z Golnika na Cetinje v Črni gori, s čimer se je začela neverjetna zgodba sester frančiškank Brezmadežnega spočetja. Del nje je tudi s. Emanuela Žerdin …

S. Emanuela Žerdin: Kdo nas bo poučil o minljivosti?

O minljivosti nas prav gotovo še dolgo ne bodo učili še tako dobri učitelji in profesorji, ker tega ni v nobenem šolskem programu. Najboljša učilnica za spoznanje te realnosti, je samo življenje, najboljša praksa pa je prisotnost ob bolnih, trpečih, umirajočih, vse do njihovega konca. Takrat namreč odpadejo vse maske z našega srca in naše duše, četudi moramo na obrazu maske še zmeraj nositi. Če v svojem srcu nosimo vero v Kristusa, potem se preko dotika minljivosti že čuti svetlost večnosti. Kristus s svojimi prebodenimi rokami, ki so tako kot mi, doživele minljivost in smrt, drži odprta vrata večnega življenja, saj je On eden in edini, ki je premagal smrt in vstal od mrtvih. Boljšega zdravila za strah od minljivosti in smrti, ne poznam.

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.