Komentar tedna

VEČ ...|11. 4. 2025
Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

komentarMarxkulturna revolucijaideologija delasrednji razredpotrošništvowokeinkluzijaidentitetna politikaprogresizemkatolištvo

Komentar tedna

Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

VEČ ...|11. 4. 2025
Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep

komentarMarxkulturna revolucijaideologija delasrednji razredpotrošništvowokeinkluzijaidentitetna politikaprogresizemkatolištvo

Komentar Družina

VEČ ...|6. 2. 2025
Milan Knep: Dvojni pritisk na kulturo

Pesnik se zazira na drugo stran, v nebo, onstran vse filozofije, saj verjame, da je tam od vekov Beseda, ki nas osmišlja in ohranja.

Milan Knep: Dvojni pritisk na kulturo

Pesnik se zazira na drugo stran, v nebo, onstran vse filozofije, saj verjame, da je tam od vekov Beseda, ki nas osmišlja in ohranja.

komentar

Komentar Družina

Milan Knep: Dvojni pritisk na kulturo

Pesnik se zazira na drugo stran, v nebo, onstran vse filozofije, saj verjame, da je tam od vekov Beseda, ki nas osmišlja in ohranja.

VEČ ...|6. 2. 2025
Milan Knep: Dvojni pritisk na kulturo

Pesnik se zazira na drugo stran, v nebo, onstran vse filozofije, saj verjame, da je tam od vekov Beseda, ki nas osmišlja in ohranja.

Milan Knep

komentar

Od slike do besede

VEČ ...|28. 1. 2025
Eseji o vstajenju II.

Poslušali smo drugo oddajo o knjigi Eseji o vstajenju. Gost oddaje je bil MIlan Knep.

Eseji o vstajenju II.

Poslušali smo drugo oddajo o knjigi Eseji o vstajenju. Gost oddaje je bil MIlan Knep.

Od slike do besede

Eseji o vstajenju II.

Poslušali smo drugo oddajo o knjigi Eseji o vstajenju. Gost oddaje je bil MIlan Knep.

VEČ ...|28. 1. 2025
Eseji o vstajenju II.

Poslušali smo drugo oddajo o knjigi Eseji o vstajenju. Gost oddaje je bil MIlan Knep.

Mateja Subotičanec

Komentar tedna

VEČ ...|23. 8. 2024
Kje so se vzeli naprednjaki?

Kje so se vzeli naprednjaki, da vse nas, ki to nismo, že dvesto let ponižujejo in imajo vladavino nad nami za samoumevno? In drugo: Kako je mogoče, da morija nacistov velja za zločin, morijo komunistov pa moramo v imenu Heglove in Marxove utopije o vračanju absolutnega duha k samemu sebi in ideje o nenehnem izboljševanju družbe, imeti za domnevno neželeno, a vendar legitimno posledico fantazme o izgradnji družbe enakosti?

Kje so se vzeli naprednjaki?

Kje so se vzeli naprednjaki, da vse nas, ki to nismo, že dvesto let ponižujejo in imajo vladavino nad nami za samoumevno? In drugo: Kako je mogoče, da morija nacistov velja za zločin, morijo komunistov pa moramo v imenu Heglove in Marxove utopije o vračanju absolutnega duha k samemu sebi in ideje o nenehnem izboljševanju družbe, imeti za domnevno neželeno, a vendar legitimno posledico fantazme o izgradnji družbe enakosti?

komentar

Komentar tedna

Kje so se vzeli naprednjaki?

Kje so se vzeli naprednjaki, da vse nas, ki to nismo, že dvesto let ponižujejo in imajo vladavino nad nami za samoumevno? In drugo: Kako je mogoče, da morija nacistov velja za zločin, morijo komunistov pa moramo v imenu Heglove in Marxove utopije o vračanju absolutnega duha k samemu sebi in ideje o nenehnem izboljševanju družbe, imeti za domnevno neželeno, a vendar legitimno posledico fantazme o izgradnji družbe enakosti?

VEČ ...|23. 8. 2024
Kje so se vzeli naprednjaki?

Kje so se vzeli naprednjaki, da vse nas, ki to nismo, že dvesto let ponižujejo in imajo vladavino nad nami za samoumevno? In drugo: Kako je mogoče, da morija nacistov velja za zločin, morijo komunistov pa moramo v imenu Heglove in Marxove utopije o vračanju absolutnega duha k samemu sebi in ideje o nenehnem izboljševanju družbe, imeti za domnevno neželeno, a vendar legitimno posledico fantazme o izgradnji družbe enakosti?

Milan Knep

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|26. 4. 2024
Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

komentardružbaspominduhovnost

Komentar tedna

Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

VEČ ...|26. 4. 2024
Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaspominduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|22. 2. 2024
Milan Knep: Kaj ima Slovenija z Borussio?

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

Milan Knep: Kaj ima Slovenija z Borussio?

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

komentar

Komentar Družina

Milan Knep: Kaj ima Slovenija z Borussio?

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

VEČ ...|22. 2. 2024
Milan Knep: Kaj ima Slovenija z Borussio?

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

Milan Knep

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|19. 1. 2024
Milan Knep: Krst in zgodovina slovenstva

Evangeliju je tuj vsak kolektivizem, kajti vsi smo poklicani po imenu; najprej Abraham, nato apostoli in za njimi vsi, ki smo pri krstu dobili ime, obenem pa nam je bil po Božji milosti podarjen neizbrisni pečat popolne individualnosti, za kar je posebej šlo pesniku Prešernu. Umetnost nikoli ni stvar kolektiva, njegova vloga pri umetniški stvaritvi je sicer pomembna, a je lahko le drugotna, v akcidentalijah ter organizacijsko-tehnična. Izvir umetnosti je izključno v skrivnostnem stiku enkratne in neponovljive svobodne osebe, ki se v skriti kamrici srca, kot bi rekel Ivan Cankar, nedoumljivo dotika presežnega.

Komentar je pripravil tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije Milan Knep.

Milan Knep: Krst in zgodovina slovenstva

Evangeliju je tuj vsak kolektivizem, kajti vsi smo poklicani po imenu; najprej Abraham, nato apostoli in za njimi vsi, ki smo pri krstu dobili ime, obenem pa nam je bil po Božji milosti podarjen neizbrisni pečat popolne individualnosti, za kar je posebej šlo pesniku Prešernu. Umetnost nikoli ni stvar kolektiva, njegova vloga pri umetniški stvaritvi je sicer pomembna, a je lahko le drugotna, v akcidentalijah ter organizacijsko-tehnična. Izvir umetnosti je izključno v skrivnostnem stiku enkratne in neponovljive svobodne osebe, ki se v skriti kamrici srca, kot bi rekel Ivan Cankar, nedoumljivo dotika presežnega.

Komentar je pripravil tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije Milan Knep.

komentardružbaspominduhovnost

Komentar tedna

Milan Knep: Krst in zgodovina slovenstva

Evangeliju je tuj vsak kolektivizem, kajti vsi smo poklicani po imenu; najprej Abraham, nato apostoli in za njimi vsi, ki smo pri krstu dobili ime, obenem pa nam je bil po Božji milosti podarjen neizbrisni pečat popolne individualnosti, za kar je posebej šlo pesniku Prešernu. Umetnost nikoli ni stvar kolektiva, njegova vloga pri umetniški stvaritvi je sicer pomembna, a je lahko le drugotna, v akcidentalijah ter organizacijsko-tehnična. Izvir umetnosti je izključno v skrivnostnem stiku enkratne in neponovljive svobodne osebe, ki se v skriti kamrici srca, kot bi rekel Ivan Cankar, nedoumljivo dotika presežnega.

Komentar je pripravil tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije Milan Knep.

VEČ ...|19. 1. 2024
Milan Knep: Krst in zgodovina slovenstva

Evangeliju je tuj vsak kolektivizem, kajti vsi smo poklicani po imenu; najprej Abraham, nato apostoli in za njimi vsi, ki smo pri krstu dobili ime, obenem pa nam je bil po Božji milosti podarjen neizbrisni pečat popolne individualnosti, za kar je posebej šlo pesniku Prešernu. Umetnost nikoli ni stvar kolektiva, njegova vloga pri umetniški stvaritvi je sicer pomembna, a je lahko le drugotna, v akcidentalijah ter organizacijsko-tehnična. Izvir umetnosti je izključno v skrivnostnem stiku enkratne in neponovljive svobodne osebe, ki se v skriti kamrici srca, kot bi rekel Ivan Cankar, nedoumljivo dotika presežnega.

Komentar je pripravil tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije Milan Knep.

Milan Knep

komentardružbaspominduhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 1. 2023
Milan Knep: Zakaj je Aronov blagoslov ob novem letu tako pomemben

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

Milan Knep: Zakaj je Aronov blagoslov ob novem letu tako pomemben

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

komentarduhovnoststarostmolitevCerkev

Komentar Časnik.si

Milan Knep: Zakaj je Aronov blagoslov ob novem letu tako pomemben

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

VEČ ...|4. 1. 2023
Milan Knep: Zakaj je Aronov blagoslov ob novem letu tako pomemben

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

Milan Knep

komentarduhovnoststarostmolitevCerkev

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|19. 7. 2025
Počitniški čas

V tokratni oddaji Za življenje je Nada Zupančič Bajželj svetovala, kako najbolje izkoristiti počitniški čas.

Počitniški čas

V tokratni oddaji Za življenje je Nada Zupančič Bajželj svetovala, kako najbolje izkoristiti počitniški čas.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|19. 7. 2025
Andrej Rozman Roza

Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje. 

Andrej Rozman Roza

Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje. 

Damijana Medved

spominživljenjeRozinteaterpoezijaimprovizacijsko gledališčeslovenščina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 7. 2025
Koroška Cerkev in slovenska kultura I.

Kakšna je vloga katoliške Cerkve v kulturnem delovanju koroških Slovencev? Koliko organizacij ima v svojem naslovu pridevnik katoliški? Ali ima slovensko organizirano življenje na avstrijskem Koroškem drugačen profil kot pri nemški večini? V oddaji ste slišali razmišljanje zgodovinarja in slavista dr. Teodorja Domeja. Pripravil ga je za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi krški škof Jože Marketz, njegovemu razmišljanju boste lahko prisluhnili čez teden dni. 

Koroška Cerkev in slovenska kultura I.

Kakšna je vloga katoliške Cerkve v kulturnem delovanju koroških Slovencev? Koliko organizacij ima v svojem naslovu pridevnik katoliški? Ali ima slovensko organizirano življenje na avstrijskem Koroškem drugačen profil kot pri nemški večini? V oddaji ste slišali razmišljanje zgodovinarja in slavista dr. Teodorja Domeja. Pripravil ga je za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi krški škof Jože Marketz, njegovemu razmišljanju boste lahko prisluhnili čez teden dni. 

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 7. 2025
Zmanjšanje sredstev za SKP v predlogu novega proračuna EU

Ustavili smo se ob grožnji, ki jo zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko pomeni v predlogu novega proračuna EU. Slišali ste prispevek o protestu v Šentjerneju in na Ježici, kratko pa smo se ustavili tudi ob zaključevanju letošnje žetve. 

Zmanjšanje sredstev za SKP v predlogu novega proračuna EU

Ustavili smo se ob grožnji, ki jo zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko pomeni v predlogu novega proračuna EU. Slišali ste prispevek o protestu v Šentjerneju in na Ježici, kratko pa smo se ustavili tudi ob zaključevanju letošnje žetve. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 7. 2025
Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Tanja Dominko

politika

Pojdite in učite

VEČ ...|20. 7. 2025
Pedro Opeka o novi šoli

Gostili smo tajnika Misijonskega središča Janka Pirca in sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe. Pred tedni sta sklenila obisk Madagaskarja. Vprašali smo ju, če sta na srečanjih s slovenskimi misijonarji dobila kako novo idejo za akcije, ki tečejo v Sloveniji in utrjujejo vezi med domovino in misijoni.

Pedro Opeka o novi šoli

Gostili smo tajnika Misijonskega središča Janka Pirca in sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe. Pred tedni sta sklenila obisk Madagaskarja. Vprašali smo ju, če sta na srečanjih s slovenskimi misijonarji dobila kako novo idejo za akcije, ki tečejo v Sloveniji in utrjujejo vezi med domovino in misijoni.

Jure Sešek

duhovnostmisijonMadagaskarJana LampeJanko Pirc

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 7. 2025
Koroška Cerkev in slovenska kultura I.

Kakšna je vloga katoliške Cerkve v kulturnem delovanju koroških Slovencev? Koliko organizacij ima v svojem naslovu pridevnik katoliški? Ali ima slovensko organizirano življenje na avstrijskem Koroškem drugačen profil kot pri nemški večini? V oddaji ste slišali razmišljanje zgodovinarja in slavista dr. Teodorja Domeja. Pripravil ga je za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi krški škof Jože Marketz, njegovemu razmišljanju boste lahko prisluhnili čez teden dni. 

Koroška Cerkev in slovenska kultura I.

Kakšna je vloga katoliške Cerkve v kulturnem delovanju koroških Slovencev? Koliko organizacij ima v svojem naslovu pridevnik katoliški? Ali ima slovensko organizirano življenje na avstrijskem Koroškem drugačen profil kot pri nemški večini? V oddaji ste slišali razmišljanje zgodovinarja in slavista dr. Teodorja Domeja. Pripravil ga je za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi krški škof Jože Marketz, njegovemu razmišljanju boste lahko prisluhnili čez teden dni. 

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|20. 7. 2025
Duhovna obnova na Kureščku in premestitve duhovnikov v nekaterih škofijah

Tokratna oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je povabila na duhovno obnovo na Kurešček, kamor je župnija Ig povabila karizmatičnega duhovnika p. Jamesa Manjackala, ki je bil v Sloveniji že pred 13 leti. Pogledali bomo tudi, kam so premeščeni nekateri duhovniki v škofijah Koper, Novo mesto, Maribor in Celje. 

Duhovna obnova na Kureščku in premestitve duhovnikov v nekaterih škofijah

Tokratna oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je povabila na duhovno obnovo na Kurešček, kamor je župnija Ig povabila karizmatičnega duhovnika p. Jamesa Manjackala, ki je bil v Sloveniji že pred 13 leti. Pogledali bomo tudi, kam so premeščeni nekateri duhovniki v škofijah Koper, Novo mesto, Maribor in Celje. 

Rok Mihevc

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 7. 2025
Zmanjšanje sredstev za SKP v predlogu novega proračuna EU

Ustavili smo se ob grožnji, ki jo zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko pomeni v predlogu novega proračuna EU. Slišali ste prispevek o protestu v Šentjerneju in na Ježici, kratko pa smo se ustavili tudi ob zaključevanju letošnje žetve. 

Zmanjšanje sredstev za SKP v predlogu novega proračuna EU

Ustavili smo se ob grožnji, ki jo zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko pomeni v predlogu novega proračuna EU. Slišali ste prispevek o protestu v Šentjerneju in na Ježici, kratko pa smo se ustavili tudi ob zaključevanju letošnje žetve. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt