Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 7. 2020
Prenavljamo razstava Kostanjevica na Krki - Knjiga Kartografski zakladi - Eseji o križu

Prenavljamo razstava Kostanjevica na Krki - Knjiga Kartografski zakladi - Eseji o križu

kulturaMilan Knep

Kulturni utrinki

Prenavljamo razstava Kostanjevica na Krki - Knjiga Kartografski zakladi - Eseji o križu
VEČ ...|9. 7. 2020
Prenavljamo razstava Kostanjevica na Krki - Knjiga Kartografski zakladi - Eseji o križu

Jože Bartolj

kulturaMilan Knep

Radijska Kateheza

VEČ ...|27. 6. 2020
Kritika družinske in zakonske kateheze na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih.

Sogovornik je govoril o možnostih razvoja zakonske kateheze, ki največkrat ostaja na ravni družinske kateheze. Zakonci raje in lažje govorijo o otrocih kot o sebi. Cerkev v časih, ki so popolnoma spremenili osnovno celico, ki jo predstavljajo žena mož in otroci, še (lahko) edina pomaga parom pri prepoznavanju temeljnih etap, ki so značilne za zakonski odnos. Zelo pomembna je točka boja mez zakoncema, na kateri možje in žene pogosto obstanejo in zaradi katere se pogosto tudi razidejo. Poiskati je treba duhovni pogled tako na telo kot na psiho.

Kritika družinske in zakonske kateheze na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih.

Sogovornik je govoril o možnostih razvoja zakonske kateheze, ki največkrat ostaja na ravni družinske kateheze. Zakonci raje in lažje govorijo o otrocih kot o sebi. Cerkev v časih, ki so popolnoma spremenili osnovno celico, ki jo predstavljajo žena mož in otroci, še (lahko) edina pomaga parom pri prepoznavanju temeljnih etap, ki so značilne za zakonski odnos. Zelo pomembna je točka boja mez zakoncema, na kateri možje in žene pogosto obstanejo in zaradi katere se pogosto tudi razidejo. Poiskati je treba duhovni pogled tako na telo kot na psiho.

duhovnostodnosivzgoja

Radijska Kateheza

Kritika družinske in zakonske kateheze na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih.
Sogovornik je govoril o možnostih razvoja zakonske kateheze, ki največkrat ostaja na ravni družinske kateheze. Zakonci raje in lažje govorijo o otrocih kot o sebi. Cerkev v časih, ki so popolnoma spremenili osnovno celico, ki jo predstavljajo žena mož in otroci, še (lahko) edina pomaga parom pri prepoznavanju temeljnih etap, ki so značilne za zakonski odnos. Zelo pomembna je točka boja mez zakoncema, na kateri možje in žene pogosto obstanejo in zaradi katere se pogosto tudi razidejo. Poiskati je treba duhovni pogled tako na telo kot na psiho.
VEČ ...|27. 6. 2020
Kritika družinske in zakonske kateheze na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih.
Sogovornik je govoril o možnostih razvoja zakonske kateheze, ki največkrat ostaja na ravni družinske kateheze. Zakonci raje in lažje govorijo o otrocih kot o sebi. Cerkev v časih, ki so popolnoma spremenili osnovno celico, ki jo predstavljajo žena mož in otroci, še (lahko) edina pomaga parom pri prepoznavanju temeljnih etap, ki so značilne za zakonski odnos. Zelo pomembna je točka boja mez zakoncema, na kateri možje in žene pogosto obstanejo in zaradi katere se pogosto tudi razidejo. Poiskati je treba duhovni pogled tako na telo kot na psiho.

Silvestra SadarMilan Knep

duhovnostodnosivzgoja

Ostanimo povezani

VEČ ...|8. 4. 2020
Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede

Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.

Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede

Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.

duhovnost

Ostanimo povezani

Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede
Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.
VEČ ...|8. 4. 2020
Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede
Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.

Marjan Bunič

duhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|24. 3. 2020
Eseji o križu

Milan Knep je napisal zbirko triintridesetih esejev, ki so vredni branja.

Eseji o križu

Milan Knep je napisal zbirko triintridesetih esejev, ki so vredni branja.

družbaduhovnost

Od slike do besede

Eseji o križu
Milan Knep je napisal zbirko triintridesetih esejev, ki so vredni branja.
VEČ ...|24. 3. 2020
Eseji o križu
Milan Knep je napisal zbirko triintridesetih esejev, ki so vredni branja.

Mateja Subotičanec

družbaduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|5. 2. 2020
Ob slovenskem Kulturnem prazniku

S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.

Ob slovenskem Kulturnem prazniku

S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.

kulturapogovorpolitikaIgor GrdinaMilan KnepIgnacija Fridl Jarc

Pogovor o

Ob slovenskem Kulturnem prazniku
S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|5. 2. 2020
Ob slovenskem Kulturnem prazniku
S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.

Jože Bartolj

kulturapogovorpolitikaIgor GrdinaMilan KnepIgnacija Fridl Jarc

Radijska kateheza

VEČ ...|25. 1. 2020
Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev

Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.

Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev

Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.

duhovnostizobraževanjevzgoja

Radijska kateheza

Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev
Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.
VEČ ...|25. 1. 2020
Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev
Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.

Silvestra Sadar

duhovnostizobraževanjevzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|28. 12. 2019
Prerok Mihej

Milan Knep je pod drobnogled vzel knjigo preroka Miheja.

Prerok Mihej

Milan Knep je pod drobnogled vzel knjigo preroka Miheja.

duhovnostspomin

Radijska kateheza

Prerok Mihej
Milan Knep je pod drobnogled vzel knjigo preroka Miheja.
VEČ ...|28. 12. 2019
Prerok Mihej
Milan Knep je pod drobnogled vzel knjigo preroka Miheja.

Mateja Subotičanec

duhovnostspomin

Radijska kateheza

VEČ ...|26. 1. 2019
Katehetski urad

Poslušali ste radijsko katehezo, v kateri je sodeloval Milan Knep.

Katehetski urad

Poslušali ste radijsko katehezo, v kateri je sodeloval Milan Knep.

duhovnost

Radijska kateheza

Katehetski urad
Poslušali ste radijsko katehezo, v kateri je sodeloval Milan Knep.
VEČ ...|26. 1. 2019
Katehetski urad
Poslušali ste radijsko katehezo, v kateri je sodeloval Milan Knep.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Komentar Časnik.si

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).
VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Milan Knep

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Radijska kateheza

VEČ ...|27. 10. 2018
Poslanstvo kateheta

V oddaji je bil gost Milan Knep, voditelj Škofijskega katehetskega urada, voditelj Medškofijskega odbora za kulturo in duhovni asistent Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije. Govorili smo o poslanstvu kateheta.

Poslanstvo kateheta

V oddaji je bil gost Milan Knep, voditelj Škofijskega katehetskega urada, voditelj Medškofijskega odbora za kulturo in duhovni asistent Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije. Govorili smo o poslanstvu kateheta.

izobraževanjeduhovnost

Radijska kateheza

Poslanstvo kateheta
V oddaji je bil gost Milan Knep, voditelj Škofijskega katehetskega urada, voditelj Medškofijskega odbora za kulturo in duhovni asistent Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije. Govorili smo o poslanstvu kateheta.
VEČ ...|27. 10. 2018
Poslanstvo kateheta
V oddaji je bil gost Milan Knep, voditelj Škofijskega katehetskega urada, voditelj Medškofijskega odbora za kulturo in duhovni asistent Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije. Govorili smo o poslanstvu kateheta.

Mateja Subotičanec

izobraževanjeduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|15. 7. 2020
Pravne zagate z Matejo Maček - odgovori na poslana vprašanja

Pravne zagate z Matejo Maček - odgovori na poslana vprašanja

Jože Bartolj

Mateja Maček

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 7. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Pogovor o

VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Komentar tedna

VEČ ...|10. 7. 2020
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman

družbakomentar

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Marjan Bunič, Nataša Ličen

kulturaarhitekturarazstava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet