Kulturni utrinki
VEČ ...|9. 7. 2020
Prenavljamo razstava Kostanjevica na Krki - Knjiga Kartografski zakladi - Eseji o križu
Kulturni utrinki
Prenavljamo razstava Kostanjevica na Krki - Knjiga Kartografski zakladi - Eseji o križu
VEČ ...|9. 7. 2020
Radijska Kateheza
VEČ ...|27. 6. 2020
Kritika družinske in zakonske kateheze na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih.
Sogovornik je govoril o možnostih razvoja zakonske kateheze, ki največkrat ostaja na ravni družinske kateheze. Zakonci raje in lažje govorijo o otrocih kot o sebi. Cerkev v časih, ki so popolnoma spremenili osnovno celico, ki jo predstavljajo žena mož in otroci, še (lahko) edina pomaga parom pri prepoznavanju temeljnih etap, ki so značilne za zakonski odnos. Zelo pomembna je točka boja mez zakoncema, na kateri možje in žene pogosto obstanejo in zaradi katere se pogosto tudi razidejo. Poiskati je treba duhovni pogled tako na telo kot na psiho.
Radijska Kateheza
Kritika družinske in zakonske kateheze na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih.
VEČ ...|27. 6. 2020
Ostanimo povezani
VEČ ...|8. 4. 2020
Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede
Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.
Ostanimo povezani
Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede
VEČ ...|8. 4. 2020
Od slike do besede
VEČ ...|24. 3. 2020
Eseji o križu
Milan Knep je napisal zbirko triintridesetih esejev, ki so vredni branja.
Od slike do besede
Eseji o križu
VEČ ...|24. 3. 2020
Pogovor o
VEČ ...|5. 2. 2020
Ob slovenskem Kulturnem prazniku
S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.
Pogovor o
Ob slovenskem Kulturnem prazniku
VEČ ...|5. 2. 2020
Radijska kateheza
VEČ ...|25. 1. 2020
Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev
Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.
Radijska kateheza
Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev
VEČ ...|25. 1. 2020
Radijska kateheza
VEČ ...|28. 12. 2019
Prerok Mihej
Milan Knep je pod drobnogled vzel knjigo preroka Miheja.
Radijska kateheza
Prerok Mihej
VEČ ...|28. 12. 2019
Radijska kateheza
VEČ ...|26. 1. 2019
Katehetski urad
Poslušali ste radijsko katehezo, v kateri je sodeloval Milan Knep.
Radijska kateheza
Katehetski urad
VEČ ...|26. 1. 2019
Komentar Časnik.si
VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).
Komentar Časnik.si
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
VEČ ...|31. 10. 2018
Radijska kateheza
VEČ ...|27. 10. 2018
Poslanstvo kateheta
V oddaji je bil gost Milan Knep, voditelj Škofijskega katehetskega urada, voditelj Medškofijskega odbora za kulturo in duhovni asistent Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije. Govorili smo o poslanstvu kateheta.
Radijska kateheza
Poslanstvo kateheta
VEČ ...|27. 10. 2018
Priporočamo
|
Aktualno
Program zadnjega tedna
VEČ ...|15. 7. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2020 ob 05-ih
Globine
VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo
V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.
Pogovor o
VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu
Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.
Komentar tedna
VEČ ...|10. 7. 2020
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?
Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.
Zgodbe za otroke - Šmarnice
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|15. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu
Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.
Kulturni utrinki
VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku
Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.
Komentar Časnik.si
VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.