Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 12. 2023
Matjaž Napast: Gospodarstveniki niso (u)slišani: kaj pa, če so za to krivi tudi sami?

Slovenska podjetja ali t. i. realni sektor so v lanskem letu pridelali 6,1 milijard evrov neto čistega dobička, kar je, ob neupoštevanju inflacije, 7 % več kot leto prej. Ob tem je imel isti sektor za 64 milijard evrov prihodkov. Slovensko gospodarstvo je tako ustvarilo veliko in že deveto leto zapored realno več kot leto prej, s tem pa ponovno omogočilo relativno stabilno družbeno sliko države z 2 milijonoma prebivalcev in enim izmed najbolj socialno izravnanih družbenih sistemov na svetu.

Sliši se skoraj idilično, a hudič je vedno v podrobnostih. Inflacija, energetska draginja, nizka dodana vrednost in zimzelena melodija o visoki obdavčenosti in splošnem nestimulativnem podjetniškem okolju na videz idilično sliko postavljajo v nekoliko drugačen kontekst.

A kako je mogoče, da ima nekdo s tako finančno kapaciteto domnevno tako malo vpliva na gospodarsko, davčno in zaposlovalno politiko države?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast: Gospodarstveniki niso (u)slišani: kaj pa, če so za to krivi tudi sami?

Slovenska podjetja ali t. i. realni sektor so v lanskem letu pridelali 6,1 milijard evrov neto čistega dobička, kar je, ob neupoštevanju inflacije, 7 % več kot leto prej. Ob tem je imel isti sektor za 64 milijard evrov prihodkov. Slovensko gospodarstvo je tako ustvarilo veliko in že deveto leto zapored realno več kot leto prej, s tem pa ponovno omogočilo relativno stabilno družbeno sliko države z 2 milijonoma prebivalcev in enim izmed najbolj socialno izravnanih družbenih sistemov na svetu.

Sliši se skoraj idilično, a hudič je vedno v podrobnostih. Inflacija, energetska draginja, nizka dodana vrednost in zimzelena melodija o visoki obdavčenosti in splošnem nestimulativnem podjetniškem okolju na videz idilično sliko postavljajo v nekoliko drugačen kontekst.

A kako je mogoče, da ima nekdo s tako finančno kapaciteto domnevno tako malo vpliva na gospodarsko, davčno in zaposlovalno politiko države?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matjaž Napast: Gospodarstveniki niso (u)slišani: kaj pa, če so za to krivi tudi sami?

Slovenska podjetja ali t. i. realni sektor so v lanskem letu pridelali 6,1 milijard evrov neto čistega dobička, kar je, ob neupoštevanju inflacije, 7 % več kot leto prej. Ob tem je imel isti sektor za 64 milijard evrov prihodkov. Slovensko gospodarstvo je tako ustvarilo veliko in že deveto leto zapored realno več kot leto prej, s tem pa ponovno omogočilo relativno stabilno družbeno sliko države z 2 milijonoma prebivalcev in enim izmed najbolj socialno izravnanih družbenih sistemov na svetu.

Sliši se skoraj idilično, a hudič je vedno v podrobnostih. Inflacija, energetska draginja, nizka dodana vrednost in zimzelena melodija o visoki obdavčenosti in splošnem nestimulativnem podjetniškem okolju na videz idilično sliko postavljajo v nekoliko drugačen kontekst.

A kako je mogoče, da ima nekdo s tako finančno kapaciteto domnevno tako malo vpliva na gospodarsko, davčno in zaposlovalno politiko države?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|11. 12. 2023
Matjaž Napast: Gospodarstveniki niso (u)slišani: kaj pa, če so za to krivi tudi sami?

Slovenska podjetja ali t. i. realni sektor so v lanskem letu pridelali 6,1 milijard evrov neto čistega dobička, kar je, ob neupoštevanju inflacije, 7 % več kot leto prej. Ob tem je imel isti sektor za 64 milijard evrov prihodkov. Slovensko gospodarstvo je tako ustvarilo veliko in že deveto leto zapored realno več kot leto prej, s tem pa ponovno omogočilo relativno stabilno družbeno sliko države z 2 milijonoma prebivalcev in enim izmed najbolj socialno izravnanih družbenih sistemov na svetu.

Sliši se skoraj idilično, a hudič je vedno v podrobnostih. Inflacija, energetska draginja, nizka dodana vrednost in zimzelena melodija o visoki obdavčenosti in splošnem nestimulativnem podjetniškem okolju na videz idilično sliko postavljajo v nekoliko drugačen kontekst.

A kako je mogoče, da ima nekdo s tako finančno kapaciteto domnevno tako malo vpliva na gospodarsko, davčno in zaposlovalno politiko države?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 6. 2023
Matjaž Napast: Sedeža Slovenije v varnostnem svetu se bolj kot levica lahko veseli desna sredina

Če imate morda občutek, da je trenutna vlada s koalicijo kot valjar, ki tepta pred sabo vse, kar se ne umešča v njeno levosučno ideološko doktrino, imate seveda prav. V pristni maniri vsakega »izma«, z izgovorom osvobajanja in depolitizacije, ukinja muzeje, praznike, lomasti po ustavnem sodišču, si prisvaja javno RTV, pod mizo sprejema sporna energetska zakonska dopolnila in akte, brezkompromisno vsiljuje politiko restavracije komunizma in s popolno odsotnostjo empatije do drugače mislečih, ali vsaj državniške modrosti, vzpostavlja enoumje in diktaturo državnega kvazikapitalizma kitajskega tipa. Pravzaprav je slabše, saj trenutna vladajoča struktura niti približno ne premore državotvornosti in širšega političnega pragmatizma velike Kitajske.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast: Sedeža Slovenije v varnostnem svetu se bolj kot levica lahko veseli desna sredina

Če imate morda občutek, da je trenutna vlada s koalicijo kot valjar, ki tepta pred sabo vse, kar se ne umešča v njeno levosučno ideološko doktrino, imate seveda prav. V pristni maniri vsakega »izma«, z izgovorom osvobajanja in depolitizacije, ukinja muzeje, praznike, lomasti po ustavnem sodišču, si prisvaja javno RTV, pod mizo sprejema sporna energetska zakonska dopolnila in akte, brezkompromisno vsiljuje politiko restavracije komunizma in s popolno odsotnostjo empatije do drugače mislečih, ali vsaj državniške modrosti, vzpostavlja enoumje in diktaturo državnega kvazikapitalizma kitajskega tipa. Pravzaprav je slabše, saj trenutna vladajoča struktura niti približno ne premore državotvornosti in širšega političnega pragmatizma velike Kitajske.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matjaž Napast: Sedeža Slovenije v varnostnem svetu se bolj kot levica lahko veseli desna sredina

Če imate morda občutek, da je trenutna vlada s koalicijo kot valjar, ki tepta pred sabo vse, kar se ne umešča v njeno levosučno ideološko doktrino, imate seveda prav. V pristni maniri vsakega »izma«, z izgovorom osvobajanja in depolitizacije, ukinja muzeje, praznike, lomasti po ustavnem sodišču, si prisvaja javno RTV, pod mizo sprejema sporna energetska zakonska dopolnila in akte, brezkompromisno vsiljuje politiko restavracije komunizma in s popolno odsotnostjo empatije do drugače mislečih, ali vsaj državniške modrosti, vzpostavlja enoumje in diktaturo državnega kvazikapitalizma kitajskega tipa. Pravzaprav je slabše, saj trenutna vladajoča struktura niti približno ne premore državotvornosti in širšega političnega pragmatizma velike Kitajske.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|12. 6. 2023
Matjaž Napast: Sedeža Slovenije v varnostnem svetu se bolj kot levica lahko veseli desna sredina

Če imate morda občutek, da je trenutna vlada s koalicijo kot valjar, ki tepta pred sabo vse, kar se ne umešča v njeno levosučno ideološko doktrino, imate seveda prav. V pristni maniri vsakega »izma«, z izgovorom osvobajanja in depolitizacije, ukinja muzeje, praznike, lomasti po ustavnem sodišču, si prisvaja javno RTV, pod mizo sprejema sporna energetska zakonska dopolnila in akte, brezkompromisno vsiljuje politiko restavracije komunizma in s popolno odsotnostjo empatije do drugače mislečih, ali vsaj državniške modrosti, vzpostavlja enoumje in diktaturo državnega kvazikapitalizma kitajskega tipa. Pravzaprav je slabše, saj trenutna vladajoča struktura niti približno ne premore državotvornosti in širšega političnega pragmatizma velike Kitajske.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 1. 2023
Matjaž Napast: Državo imamo, a je ne spoštujemo, gospodarstvo pa demoniziramo

Kljub temu, da je bilo na temo odnosa med zasebnim napram javnemu, socialnim napram socialističnemu in kapitalnim napram kapitalističnemu, na Domovini precej zapisanega, ostaja dejstvo, da se premalo poudarja bistvo slovenskega problema. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast: Državo imamo, a je ne spoštujemo, gospodarstvo pa demoniziramo

Kljub temu, da je bilo na temo odnosa med zasebnim napram javnemu, socialnim napram socialističnemu in kapitalnim napram kapitalističnemu, na Domovini precej zapisanega, ostaja dejstvo, da se premalo poudarja bistvo slovenskega problema. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matjaž Napast: Državo imamo, a je ne spoštujemo, gospodarstvo pa demoniziramo

Kljub temu, da je bilo na temo odnosa med zasebnim napram javnemu, socialnim napram socialističnemu in kapitalnim napram kapitalističnemu, na Domovini precej zapisanega, ostaja dejstvo, da se premalo poudarja bistvo slovenskega problema. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|9. 1. 2023
Matjaž Napast: Državo imamo, a je ne spoštujemo, gospodarstvo pa demoniziramo

Kljub temu, da je bilo na temo odnosa med zasebnim napram javnemu, socialnim napram socialističnemu in kapitalnim napram kapitalističnemu, na Domovini precej zapisanega, ostaja dejstvo, da se premalo poudarja bistvo slovenskega problema. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 4. 2022
V Levici pravijo, da so za delavce in socializem, obdavčili pa bi njihove družinske hiše, ki so jih gradili v socializmu

Očitno v Sloveniji znova poteka razredni boj, in to tako rekoč na vseh področjih oz. sferah družbenega in političnega življenja. Morda je bolj sofisticiran in prikrit za nepozorno oko (in uho), vendar pa zato nič manj brutalen, uporabljajoč vse razpoložljive vire za doseganje svojih ciljev.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V Levici pravijo, da so za delavce in socializem, obdavčili pa bi njihove družinske hiše, ki so jih gradili v socializmu

Očitno v Sloveniji znova poteka razredni boj, in to tako rekoč na vseh področjih oz. sferah družbenega in političnega življenja. Morda je bolj sofisticiran in prikrit za nepozorno oko (in uho), vendar pa zato nič manj brutalen, uporabljajoč vse razpoložljive vire za doseganje svojih ciljev.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

V Levici pravijo, da so za delavce in socializem, obdavčili pa bi njihove družinske hiše, ki so jih gradili v socializmu

Očitno v Sloveniji znova poteka razredni boj, in to tako rekoč na vseh področjih oz. sferah družbenega in političnega življenja. Morda je bolj sofisticiran in prikrit za nepozorno oko (in uho), vendar pa zato nič manj brutalen, uporabljajoč vse razpoložljive vire za doseganje svojih ciljev.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 4. 2022
V Levici pravijo, da so za delavce in socializem, obdavčili pa bi njihove družinske hiše, ki so jih gradili v socializmu

Očitno v Sloveniji znova poteka razredni boj, in to tako rekoč na vseh področjih oz. sferah družbenega in političnega življenja. Morda je bolj sofisticiran in prikrit za nepozorno oko (in uho), vendar pa zato nič manj brutalen, uporabljajoč vse razpoložljive vire za doseganje svojih ciljev.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|31. 1. 2022
Matjaž Napast: Od kdaj je preplačevanje naložb luksemburškemu skladu ponovno slovenski “nacionalni interes”?

Slovenci očitno dobivamo še eno zgodbo o »nacionalnem interesu«. In to tistem, ki nam je povzročil nepopravljivo nacionalno škodo. Se še spomnite neumnih debat o pokvarjenih tujcih, ki nam bodo pobrali našo srebrnino? In kako se je na koncu izkazalo, da za vsem tistim vpitjem o razprodajanju države tiči zgolj koncept pretežno levosučne elite, da udobno razpolaga z državnimi firmami, ki nudijo topel dom za vse politike in njihove botre ter priročni bankomat, ko je to potrebno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast: Od kdaj je preplačevanje naložb luksemburškemu skladu ponovno slovenski “nacionalni interes”?

Slovenci očitno dobivamo še eno zgodbo o »nacionalnem interesu«. In to tistem, ki nam je povzročil nepopravljivo nacionalno škodo. Se še spomnite neumnih debat o pokvarjenih tujcih, ki nam bodo pobrali našo srebrnino? In kako se je na koncu izkazalo, da za vsem tistim vpitjem o razprodajanju države tiči zgolj koncept pretežno levosučne elite, da udobno razpolaga z državnimi firmami, ki nudijo topel dom za vse politike in njihove botre ter priročni bankomat, ko je to potrebno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matjaž Napast: Od kdaj je preplačevanje naložb luksemburškemu skladu ponovno slovenski “nacionalni interes”?

Slovenci očitno dobivamo še eno zgodbo o »nacionalnem interesu«. In to tistem, ki nam je povzročil nepopravljivo nacionalno škodo. Se še spomnite neumnih debat o pokvarjenih tujcih, ki nam bodo pobrali našo srebrnino? In kako se je na koncu izkazalo, da za vsem tistim vpitjem o razprodajanju države tiči zgolj koncept pretežno levosučne elite, da udobno razpolaga z državnimi firmami, ki nudijo topel dom za vse politike in njihove botre ter priročni bankomat, ko je to potrebno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|31. 1. 2022
Matjaž Napast: Od kdaj je preplačevanje naložb luksemburškemu skladu ponovno slovenski “nacionalni interes”?

Slovenci očitno dobivamo še eno zgodbo o »nacionalnem interesu«. In to tistem, ki nam je povzročil nepopravljivo nacionalno škodo. Se še spomnite neumnih debat o pokvarjenih tujcih, ki nam bodo pobrali našo srebrnino? In kako se je na koncu izkazalo, da za vsem tistim vpitjem o razprodajanju države tiči zgolj koncept pretežno levosučne elite, da udobno razpolaga z državnimi firmami, ki nudijo topel dom za vse politike in njihove botre ter priročni bankomat, ko je to potrebno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 8. 2021
Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|9. 8. 2021
Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentarpolitikadružba

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Blaž Lesnik

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2024
O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš pogled

VEČ ...|27. 2. 2024
Manca Hribar: »Ti pa znaš na dušo pihat« ali smo še zmožni iskrenih pohval?

Razočaranja so neizogiben del življenja. Spomnim se, da jih na začetku moje pevske poti ni bilo malo. A nobena zavrnitev, noben »ne« me ni zabolel tako, kot neizrečena pohvala ljudi, na katere mnenja sem dala ogromno. Živo se spomnim besed človeka, staroste slovenske glasbe, ki me je potolažil z besedami: »Manca, nekaj si zapomni, dokler so ljudje tiho, pomeni, da ti gre dobro.«

Manca Hribar: »Ti pa znaš na dušo pihat« ali smo še zmožni iskrenih pohval?

Razočaranja so neizogiben del življenja. Spomnim se, da jih na začetku moje pevske poti ni bilo malo. A nobena zavrnitev, noben »ne« me ni zabolel tako, kot neizrečena pohvala ljudi, na katere mnenja sem dala ogromno. Živo se spomnim besed človeka, staroste slovenske glasbe, ki me je potolažil z besedami: »Manca, nekaj si zapomni, dokler so ljudje tiho, pomeni, da ti gre dobro.«

Manca Hribar

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Duhovna misel

VEČ ...|27. 2. 2024
Seme staro 2000 let

Zdi se neverjetno, vendar resnično. Januarja ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Seme staro 2000 let

Zdi se neverjetno, vendar resnično. Januarja ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 2. 2024
Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Damijana Medved

FuskabocirkusstarejšiCirkodejeva piščalVzajemnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|27. 2. 2024
Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosizdravstvo