Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.
Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.
Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.
Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.
Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.
Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.
Spoštovanja si vsi želimo, o njem pa malo govorimo. Nekateri ga samoumevno pričakujejo, drugim se zdi, da se sme vsem in vsakemu vse reči, narediti ... Katekizem Katoliške cerkve besedo uporablja zelo pogosto, v več kot 30-it členih. Posebej se ustavi ob spoštovanju človeške osebe, potem razlaga o spoštovanju, ki govorijo o nalogah družinskih članov, pa ob razlagi Božjih zapovedi.
Z nami je bila članica Slovenskega katehetskega urada sestra Magda Burger.
Spoštovanja si vsi želimo, o njem pa malo govorimo. Nekateri ga samoumevno pričakujejo, drugim se zdi, da se sme vsem in vsakemu vse reči, narediti ... Katekizem Katoliške cerkve besedo uporablja zelo pogosto, v več kot 30-it členih. Posebej se ustavi ob spoštovanju človeške osebe, potem razlaga o spoštovanju, ki govorijo o nalogah družinskih članov, pa ob razlagi Božjih zapovedi.
Z nami je bila članica Slovenskega katehetskega urada sestra Magda Burger.
V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.
V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.
V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga.
V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga.
Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.
Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.
Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice.
Nedelja Kristusa, kralja vesoljstva, bo med rojaki v Buenos Airesu zelo praznična. Slovesno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice bo daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje. Med mašo bo namreč tudi sveta birma. Jutri bo v buenosaireškem predelu Charapachay 14. Evropski večer, ki ga pripravlja tamkajšnji Slovenski dom v sodelovanju z domačo folklorno skupino Maribor. Sodelujejo Albert Daisen in evropske folklorne skupine. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nocoj pa bo v Našem domu San Justo v Buenos Airesu srečanje in okrogla miza na temo Slovenija in slovenstvo danes. Pogovarjali se bodo urednik in urednici treh slovenskih medijev - Družina, Nedelja in Svobodna Slovenija. Slednja v aktualni številki, ki je izšla v sredo, piše o 57. Pristavskem dnevu in o 68. obletnici Našega doma San Justo.
Priznam, da me je zamikalo, da bi zapisal »sveti Andrej Dung-Lac & Co«, pa sem se …
V letu molitve (2024), s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili smo tudi o križevem potu.