Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|30. 1. 2023
Angel avtopralnice

Zapeljal sem v garažo avtopralnice in ko se zaprla vrata, da me je objel mrak, se mi je zazdelo, da sem v cerkvi ali kapeli. Zaprl sem oči in se prepustil pesmi avtomata, ki se je štirikrat ali petkrat sprehodil preko in okoli mojega pločevinastega oklepa. Vodne kaplje so šumele zdaj kot svež pomladni dež, nato kot poletna ploha, pa spet kot jesenski naliv. Iz šob je zašepetal tih vetrc, da sem se kar na lepem počutil koz Elija pred horebsko votlino.

Angel avtopralnice

Zapeljal sem v garažo avtopralnice in ko se zaprla vrata, da me je objel mrak, se mi je zazdelo, da sem v cerkvi ali kapeli. Zaprl sem oči in se prepustil pesmi avtomata, ki se je štirikrat ali petkrat sprehodil preko in okoli mojega pločevinastega oklepa. Vodne kaplje so šumele zdaj kot svež pomladni dež, nato kot poletna ploha, pa spet kot jesenski naliv. Iz šob je zašepetal tih vetrc, da sem se kar na lepem počutil koz Elija pred horebsko votlino.

Gregor Čušin

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 1. 2023
Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Robert Božič

kmetijstvokrompirtrg

Sol in luč

VEČ ...|24. 1. 2023
Iz knjige Modrosti: Modrost se da spoznati tistim, ki jo iščejo.

Svetlobo in zrna modrosti smo tokrat zajemali iz Svetega pisma. Nasvete za življenje smo poiskali v knjigi knjig in prebrali nekaj odlomkov iz knjige Modrosti, iz knjige Pregovorov iz Pridigarja in iz knjige preroka Siraha. Pustite se nagovoriti večnim resnicam saj so: “Poti modrosti (so) prijetne, vse njene steze so mirne.”

Iz knjige Modrosti: Modrost se da spoznati tistim, ki jo iščejo.

Svetlobo in zrna modrosti smo tokrat zajemali iz Svetega pisma. Nasvete za življenje smo poiskali v knjigi knjig in prebrali nekaj odlomkov iz knjige Modrosti, iz knjige Pregovorov iz Pridigarja in iz knjige preroka Siraha. Pustite se nagovoriti večnim resnicam saj so: “Poti modrosti (so) prijetne, vse njene steze so mirne.”

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|31. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2023
P. Branko Cestnik o romanu Pogovori z njo

P. Branko Cestnik o romanu Pogovori z njo

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBranko CestnikPogovori z njo

Spominjamo se

VEČ ...|31. 1. 2023
Spominjamo se dne 31. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 31. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 1. 2023
Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloduhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|31. 1. 2023
KGZS o C0: Ne spoštuje se lastnina in ne spoštuje se veljavna zakonodaja

Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.

KGZS o C0: Ne spoštuje se lastnina in ne spoštuje se veljavna zakonodaja

Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.

Robert Božič

kmetijstvovodakanalizacijalastnina