Komentar tedna
Na god sv. Krištofa, 24. julija, so pred 57. leti odprli vrata prvega sodobnega hospica na svetu. Deset dni pred tem je poteklo 19. let od smrti njegove ustanoviteljice, Dame Cicely Saunders. Nič hudega, če njenega imena še niste slišali, saj tudi med njenimi rojaki ime ne sodi med najbolj prepoznavne. Njen biograf pravi, da je na področju paliativne oskrbe najbolj znana oseba, najmanj znana med Britanci. Omenjam jo zaradi njene zapuščine, ki je vsak dan dragocenejša.
Komentar je pripravila dr. Irena Švab Kavčič, direktorica Doma sv. Jožefa v Celju.
Komentar tedna
Na god sv. Krištofa, 24. julija, so pred 57. leti odprli vrata prvega sodobnega hospica na svetu. Deset dni pred tem je poteklo 19. let od smrti njegove ustanoviteljice, Dame Cicely Saunders. Nič hudega, če njenega imena še niste slišali, saj tudi med njenimi rojaki ime ne sodi med najbolj prepoznavne. Njen biograf pravi, da je na področju paliativne oskrbe najbolj znana oseba, najmanj znana med Britanci. Omenjam jo zaradi njene zapuščine, ki je vsak dan dragocenejša.
Komentar je pripravila dr. Irena Švab Kavčič, direktorica Doma sv. Jožefa v Celju.
Komentar tedna
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Komentar tedna
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče.
Moja zgodba
Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.
Naš pogled
Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?
Pogovor o
V tokratni oddaji smo se osredotočili na veliki teden in vse, kar se dogaja v njem oziroma na doživljanje svetega tridnevja skozi prizmo umetnosti. Kako nas pri doživljanju skrivnosti Odrešenja lahko spodbujajo glasba, slikarstvo in literatura. O tem so spregovorili komparativistka dr. Ignacija Fridl Jarc, slikar Lojze Čemažar in basbaritonist Marko Fink.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ritem srca
Dnevu primerno nas je glasba vodila k razmišljanju o križu. Z glasbo in izvajalci smo simbolično romali od slovenskega Ribniškega pasijona, na Hrvaško, k Marinu Karačiču in VIS Veritas aeterna, pa potem k norveški vokalni zasedbi iz Osla, od tam pa čez lužo k novi glasbi prijateljske naveze, ki deluje pod imenom Sons Of Sunday – Sinovi nedelje. Naše glasbeno potovanje po poti križa smo sklenili na jugu, v Argentini, pri pevki Athenas.
Petkov večer
V času, ki je rezerviran za oddajo Petkov večer, smo prisluhnili Pasijonu Mengore, ki ga je leta 2010 v obliki sonetnega venca napisal Leon Oblak.