Moja zgodba

VEČ ...|7. 9. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -2

Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -2

Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeIvo KeržeIgor GrdinaAnton Mahnič

Moja zgodba

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -2

Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.

VEČ ...|7. 9. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -2

Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeIvo KeržeIgor GrdinaAnton Mahnič

Moja zgodba

VEČ ...|25. 5. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoŽeljko OsetIgor GrdinaBranko DiehelVladimir Kresnik

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

VEČ ...|25. 5. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoŽeljko OsetIgor GrdinaBranko DiehelVladimir Kresnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 2. 2025
Približuje se slovenski kulturni praznik, Prešernov dan in s tem vrsta prireditev. Tudi mi predstavljamo tri.

Približuje se slovenski kulturni praznik in s tem vrsta prireditev. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo odprli fotografsko razstavo Alenke Slavinec o Boris Pahorju. Narodna in univerzitetna knjižnica bo predstavila monografijo PREŠEREN, POLITIKA IN POEZIJA ddr. Igorja Grdine s faksimili iz Prešernove zapuščine. Farno kulturno društvo Koroška Bela pa vabi na razstavo, PREŠERN NA 101 NAČIN, ki jo bo postavil Marcel Vogelnik.

Približuje se slovenski kulturni praznik, Prešernov dan in s tem vrsta prireditev. Tudi mi predstavljamo tri.

Približuje se slovenski kulturni praznik in s tem vrsta prireditev. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo odprli fotografsko razstavo Alenke Slavinec o Boris Pahorju. Narodna in univerzitetna knjižnica bo predstavila monografijo PREŠEREN, POLITIKA IN POEZIJA ddr. Igorja Grdine s faksimili iz Prešernove zapuščine. Farno kulturno društvo Koroška Bela pa vabi na razstavo, PREŠERN NA 101 NAČIN, ki jo bo postavil Marcel Vogelnik.

kulturaslovenski kulturni praznikAlenka SlavinecIgor GrdinaMarcel Vogelnik

Kulturni utrinki

Približuje se slovenski kulturni praznik, Prešernov dan in s tem vrsta prireditev. Tudi mi predstavljamo tri.

Približuje se slovenski kulturni praznik in s tem vrsta prireditev. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo odprli fotografsko razstavo Alenke Slavinec o Boris Pahorju. Narodna in univerzitetna knjižnica bo predstavila monografijo PREŠEREN, POLITIKA IN POEZIJA ddr. Igorja Grdine s faksimili iz Prešernove zapuščine. Farno kulturno društvo Koroška Bela pa vabi na razstavo, PREŠERN NA 101 NAČIN, ki jo bo postavil Marcel Vogelnik.

VEČ ...|3. 2. 2025
Približuje se slovenski kulturni praznik, Prešernov dan in s tem vrsta prireditev. Tudi mi predstavljamo tri.

Približuje se slovenski kulturni praznik in s tem vrsta prireditev. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo odprli fotografsko razstavo Alenke Slavinec o Boris Pahorju. Narodna in univerzitetna knjižnica bo predstavila monografijo PREŠEREN, POLITIKA IN POEZIJA ddr. Igorja Grdine s faksimili iz Prešernove zapuščine. Farno kulturno društvo Koroška Bela pa vabi na razstavo, PREŠERN NA 101 NAČIN, ki jo bo postavil Marcel Vogelnik.

Jože Bartolj

kulturaslovenski kulturni praznikAlenka SlavinecIgor GrdinaMarcel Vogelnik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 1. 2025
Tržaška Mladika v poklon Alojzu Rebuli

Pisatelj, dramaturg in prevajalec Alojz Rebula je do upokojitve poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu, v svojih delih pa se je ukvarjal predvsem z življenjem Slovencev kot narodne manjšine in z našo nacionalno problematiko, ki je povezana z moralno. Lani je minilo sto let od njegovega rojstva v Šempolaju pri Nabrežini pri Trstu. Zato so društva in ustanove, ki so včlanjene v Slovensko prosveto v Trstu, pripravili niz prireditev V Rebulovem vetru. Na njih so osvetlili Rebulovo življenje in literarno ustvarjanje, narodnostne in teološke misli in zavezanost demokratičnim vrednotam. Društvo slovenskih izobražencev in založba Mladika sta zdaj izdala zbornik esejev z naslovom V Rebulovem vetru, ki ga je uredil Ivo Jevnikar in bo danes ob 20.30 premierno predstavljen v Peterlinovi dvorani v Trstu. Za zbornik so svoja besedila prispevali ugledni avtorji: Miroslav Košuta, Milček Komelj, Marija Pirjevec, Aleš Maver,  Alenka Puhar, Igor Grdina, Ignacija Fridl Jarc, Barbara Zlobec in Božo Rustja. Mladika je v jubilejnem letu posvetila pisatelju vrsto krajših zapisov že v 7. številki svoje revije, v pripravi pa je še izdaja romana Zeleno izgnanstvo v italijanskem prevodu.

Tržaška Mladika v poklon Alojzu Rebuli

Pisatelj, dramaturg in prevajalec Alojz Rebula je do upokojitve poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu, v svojih delih pa se je ukvarjal predvsem z življenjem Slovencev kot narodne manjšine in z našo nacionalno problematiko, ki je povezana z moralno. Lani je minilo sto let od njegovega rojstva v Šempolaju pri Nabrežini pri Trstu. Zato so društva in ustanove, ki so včlanjene v Slovensko prosveto v Trstu, pripravili niz prireditev V Rebulovem vetru. Na njih so osvetlili Rebulovo življenje in literarno ustvarjanje, narodnostne in teološke misli in zavezanost demokratičnim vrednotam. Društvo slovenskih izobražencev in založba Mladika sta zdaj izdala zbornik esejev z naslovom V Rebulovem vetru, ki ga je uredil Ivo Jevnikar in bo danes ob 20.30 premierno predstavljen v Peterlinovi dvorani v Trstu. Za zbornik so svoja besedila prispevali ugledni avtorji: Miroslav Košuta, Milček Komelj, Marija Pirjevec, Aleš Maver,  Alenka Puhar, Igor Grdina, Ignacija Fridl Jarc, Barbara Zlobec in Božo Rustja. Mladika je v jubilejnem letu posvetila pisatelju vrsto krajših zapisov že v 7. številki svoje revije, v pripravi pa je še izdaja romana Zeleno izgnanstvo v italijanskem prevodu.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Tržaška Mladika v poklon Alojzu Rebuli

Pisatelj, dramaturg in prevajalec Alojz Rebula je do upokojitve poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu, v svojih delih pa se je ukvarjal predvsem z življenjem Slovencev kot narodne manjšine in z našo nacionalno problematiko, ki je povezana z moralno. Lani je minilo sto let od njegovega rojstva v Šempolaju pri Nabrežini pri Trstu. Zato so društva in ustanove, ki so včlanjene v Slovensko prosveto v Trstu, pripravili niz prireditev V Rebulovem vetru. Na njih so osvetlili Rebulovo življenje in literarno ustvarjanje, narodnostne in teološke misli in zavezanost demokratičnim vrednotam. Društvo slovenskih izobražencev in založba Mladika sta zdaj izdala zbornik esejev z naslovom V Rebulovem vetru, ki ga je uredil Ivo Jevnikar in bo danes ob 20.30 premierno predstavljen v Peterlinovi dvorani v Trstu. Za zbornik so svoja besedila prispevali ugledni avtorji: Miroslav Košuta, Milček Komelj, Marija Pirjevec, Aleš Maver,  Alenka Puhar, Igor Grdina, Ignacija Fridl Jarc, Barbara Zlobec in Božo Rustja. Mladika je v jubilejnem letu posvetila pisatelju vrsto krajših zapisov že v 7. številki svoje revije, v pripravi pa je še izdaja romana Zeleno izgnanstvo v italijanskem prevodu.

VEČ ...|27. 1. 2025
Tržaška Mladika v poklon Alojzu Rebuli

Pisatelj, dramaturg in prevajalec Alojz Rebula je do upokojitve poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu, v svojih delih pa se je ukvarjal predvsem z življenjem Slovencev kot narodne manjšine in z našo nacionalno problematiko, ki je povezana z moralno. Lani je minilo sto let od njegovega rojstva v Šempolaju pri Nabrežini pri Trstu. Zato so društva in ustanove, ki so včlanjene v Slovensko prosveto v Trstu, pripravili niz prireditev V Rebulovem vetru. Na njih so osvetlili Rebulovo življenje in literarno ustvarjanje, narodnostne in teološke misli in zavezanost demokratičnim vrednotam. Društvo slovenskih izobražencev in založba Mladika sta zdaj izdala zbornik esejev z naslovom V Rebulovem vetru, ki ga je uredil Ivo Jevnikar in bo danes ob 20.30 premierno predstavljen v Peterlinovi dvorani v Trstu. Za zbornik so svoja besedila prispevali ugledni avtorji: Miroslav Košuta, Milček Komelj, Marija Pirjevec, Aleš Maver,  Alenka Puhar, Igor Grdina, Ignacija Fridl Jarc, Barbara Zlobec in Božo Rustja. Mladika je v jubilejnem letu posvetila pisatelju vrsto krajših zapisov že v 7. številki svoje revije, v pripravi pa je še izdaja romana Zeleno izgnanstvo v italijanskem prevodu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 12. 2024
Ivan Sivec o knjigi Slovenec sem!

Pri Založbi Družina Izšla je nova knjiga pisatelja Ivana Sivca SLOVENEC SEM!, ki je tokrat posvečena rodbini zdravnikov in skladateljev Ípavec iz Šentjurja. To je četrta knjiga iz zbirke Slovenski narodni buditelji, ki ji je spremno besedo napisal ddr. Igor Grdina. O knjigi smo se pogovarjali z avtorjem.

Ivan Sivec o knjigi Slovenec sem!

Pri Založbi Družina Izšla je nova knjiga pisatelja Ivana Sivca SLOVENEC SEM!, ki je tokrat posvečena rodbini zdravnikov in skladateljev Ípavec iz Šentjurja. To je četrta knjiga iz zbirke Slovenski narodni buditelji, ki ji je spremno besedo napisal ddr. Igor Grdina. O knjigi smo se pogovarjali z avtorjem.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Ivan Sivec o knjigi Slovenec sem!

Pri Založbi Družina Izšla je nova knjiga pisatelja Ivana Sivca SLOVENEC SEM!, ki je tokrat posvečena rodbini zdravnikov in skladateljev Ípavec iz Šentjurja. To je četrta knjiga iz zbirke Slovenski narodni buditelji, ki ji je spremno besedo napisal ddr. Igor Grdina. O knjigi smo se pogovarjali z avtorjem.

VEČ ...|16. 12. 2024
Ivan Sivec o knjigi Slovenec sem!

Pri Založbi Družina Izšla je nova knjiga pisatelja Ivana Sivca SLOVENEC SEM!, ki je tokrat posvečena rodbini zdravnikov in skladateljev Ípavec iz Šentjurja. To je četrta knjiga iz zbirke Slovenski narodni buditelji, ki ji je spremno besedo napisal ddr. Igor Grdina. O knjigi smo se pogovarjali z avtorjem.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Moja zgodba

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Od slike do besede

VEČ ...|6. 6. 2023
1902 in 1912

Poslušali ste zgodovinsko predavanje. Kaj sta letnici pomenili za Slovence, sta povedala dr. Igor Grdina in dr. Andrej Rahten.

1902 in 1912

Poslušali ste zgodovinsko predavanje. Kaj sta letnici pomenili za Slovence, sta povedala dr. Igor Grdina in dr. Andrej Rahten.

pogovorspomin

Od slike do besede

1902 in 1912

Poslušali ste zgodovinsko predavanje. Kaj sta letnici pomenili za Slovence, sta povedala dr. Igor Grdina in dr. Andrej Rahten.

VEČ ...|6. 6. 2023
1902 in 1912

Poslušali ste zgodovinsko predavanje. Kaj sta letnici pomenili za Slovence, sta povedala dr. Igor Grdina in dr. Andrej Rahten.

Mateja Subotičanec

pogovorspomin

Od slike do besede

VEČ ...|15. 11. 2022
Predstavitev Redne zbirke Celjske Mohorjeve družbe

Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.

Predstavitev Redne zbirke Celjske Mohorjeve družbe

Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.

celjska mohorjeva zbirkaredna zbirkaMohorjev koledar 2023Igor GrdinaBranko CestnikFrance CukjatiOliver TičTone Gorjupcevtka rezar mlakarsaška ocvirk

Od slike do besede

Predstavitev Redne zbirke Celjske Mohorjeve družbe

Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.

VEČ ...|15. 11. 2022
Predstavitev Redne zbirke Celjske Mohorjeve družbe

Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.

Jože Bartolj

celjska mohorjeva zbirkaredna zbirkaMohorjev koledar 2023Igor GrdinaBranko CestnikFrance CukjatiOliver TičTone Gorjupcevtka rezar mlakarsaška ocvirk

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|14. 9. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanKomunistični strah v gatahhomo sovieticus slovenicusali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 9. 2025
Dr. Peter Gregorčič in Rok Čakš o vroči politični jeseni

Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.

Dr. Peter Gregorčič in Rok Čakš o vroči politični jeseni

Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.

Alen Salihović

politikainfovolitvedržavni zborkomentarPeter GregorčičRok Čakš

Komentar tedna

VEČ ...|12. 9. 2025
Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu

komentar

Naš gost

VEČ ...|13. 9. 2025
Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|17. 9. 2025
Pravne zagate

V času radijske Svetovalnice so bile na sporedu Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate

V času radijske Svetovalnice so bile na sporedu Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Radio Ognjišče

svetovanjeMateja MačekPravne zagate

Otok

VEČ ...|17. 9. 2025
Inokulum

Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.

Inokulum

Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|17. 9. 2025
Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 9. 2025
Na Slofestu v Trstu pričakujejo 3000 otrok in mladih

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Na Slofestu v Trstu pričakujejo 3000 otrok in mladih

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura