Svetnik dneva

VEČ ...|27. 2. 2024
Sv. Gabrijel

Današnji godovnjak je Francesco Posseti iz Assizija v Umrbiji. Tam se je rodil leta 1838. Vzgajali so ga …

Sv. Gabrijel

Današnji godovnjak je Francesco Posseti iz Assizija v Umrbiji. Tam se je rodil leta 1838. Vzgajali so ga …

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Gabrijel

Današnji godovnjak je Francesco Posseti iz Assizija v Umrbiji. Tam se je rodil leta 1838. Vzgajali so ga …

VEČ ...|27. 2. 2024
Sv. Gabrijel

Današnji godovnjak je Francesco Posseti iz Assizija v Umrbiji. Tam se je rodil leta 1838. Vzgajali so ga …

Berta Golob

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|26. 2. 2024
Sv. Porfirij

Doma je bil v bogati družini v Solunu. Že mlad se je navdušil za …

Sv. Porfirij

Doma je bil v bogati družini v Solunu. Že mlad se je navdušil za …

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Porfirij

Doma je bil v bogati družini v Solunu. Že mlad se je navdušil za …

VEČ ...|26. 2. 2024
Sv. Porfirij

Doma je bil v bogati družini v Solunu. Že mlad se je navdušil za …

Berta Golob

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|25. 2. 2024
Sv. Valburga

Današnjo godovnjakinjo smo v svetniškem koledarju že omenili. Hči svetniškega očeta …

Sv. Valburga

Današnjo godovnjakinjo smo v svetniškem koledarju že omenili. Hči svetniškega očeta …

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Valburga

Današnjo godovnjakinjo smo v svetniškem koledarju že omenili. Hči svetniškega očeta …

VEČ ...|25. 2. 2024
Sv. Valburga

Današnjo godovnjakinjo smo v svetniškem koledarju že omenili. Hči svetniškega očeta …

Berta Golob

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|24. 2. 2024
Sv. Matija

Matija je za apostola določil žreb, potem ko je dvanajstere zapustil …

Sv. Matija

Matija je za apostola določil žreb, potem ko je dvanajstere zapustil …

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Matija

Matija je za apostola določil žreb, potem ko je dvanajstere zapustil …

VEČ ...|24. 2. 2024
Sv. Matija

Matija je za apostola določil žreb, potem ko je dvanajstere zapustil …

Berta Golob

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|23. 2. 2024
Sv. Polikarp

Za škofa v Smirni, današnjem Izmiru v Turčiji, je Polikarpa okoli leta l00 imenoval apostol …

Sv. Polikarp

Za škofa v Smirni, današnjem Izmiru v Turčiji, je Polikarpa okoli leta l00 imenoval apostol …

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Polikarp

Za škofa v Smirni, današnjem Izmiru v Turčiji, je Polikarpa okoli leta l00 imenoval apostol …

VEČ ...|23. 2. 2024
Sv. Polikarp

Za škofa v Smirni, današnjem Izmiru v Turčiji, je Polikarpa okoli leta l00 imenoval apostol …

Berta Golob

duhovnostspomin

Pogovor o

VEČ ...|21. 2. 2024
O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

politikaživljenje

Pogovor o

O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

VEČ ...|21. 2. 2024
O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Svetnik dneva

VEČ ...|21. 2. 2024
Peter Damiani

Učeni teolog, ki se ga Cerkev spominja na današnji dan, ni bil nikoli razglašen za svetnika, dosegel pa je …

Peter Damiani

Učeni teolog, ki se ga Cerkev spominja na današnji dan, ni bil nikoli razglašen za svetnika, dosegel pa je …

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Peter Damiani

Učeni teolog, ki se ga Cerkev spominja na današnji dan, ni bil nikoli razglašen za svetnika, dosegel pa je …

VEČ ...|21. 2. 2024
Peter Damiani

Učeni teolog, ki se ga Cerkev spominja na današnji dan, ni bil nikoli razglašen za svetnika, dosegel pa je …

Berta Golob

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|20. 2. 2024
Sv. Sadot in perzijski mučenci

Po smrti cesarja Konstantina je Perzijo zajelo preganjanje kristjanov. Iz časa cesarja Šapurja II. je po imenu znanih kar 16 tisoč …

Sv. Sadot in perzijski mučenci

Po smrti cesarja Konstantina je Perzijo zajelo preganjanje kristjanov. Iz časa cesarja Šapurja II. je po imenu znanih kar 16 tisoč …

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Sadot in perzijski mučenci

Po smrti cesarja Konstantina je Perzijo zajelo preganjanje kristjanov. Iz časa cesarja Šapurja II. je po imenu znanih kar 16 tisoč …

VEČ ...|20. 2. 2024
Sv. Sadot in perzijski mučenci

Po smrti cesarja Konstantina je Perzijo zajelo preganjanje kristjanov. Iz časa cesarja Šapurja II. je po imenu znanih kar 16 tisoč …

Berta Golob

duhovnostspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 2. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Meta Potočnik

Margaret DavisTačke pomagačkečas komunizma

Od slike do besede

VEČ ...|27. 2. 2024
Goriški večer z gostjo Alenko Puhar

V oddaji  ste slišali posnetek pogovora z raziskovalno novinarko, publicistko in pisateljico Alenko Puhar.

Goriški večer z gostjo Alenko Puhar

V oddaji  ste slišali posnetek pogovora z raziskovalno novinarko, publicistko in pisateljico Alenko Puhar.

Mateja Subotičanec

pogovordružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 2. 2024
Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Damijana Medved

FuskabocirkusstarejšiCirkodejeva piščalVzajemnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura