Petkov večer

VEČ ...|8. 11. 2019
Bali

Petkov večer je bil popotniško obarvan. Z besedo in glasbo smo odkrivali južno Azijo, točneje Indonezijo in njen rajski otok Bali. Na radijsko popotovanje sta vas povabili Drita Mahne, vodnica turistične agencije Kompas, in Alenka Žibert.

Bali

Petkov večer je bil popotniško obarvan. Z besedo in glasbo smo odkrivali južno Azijo, točneje Indonezijo in njen rajski otok Bali. Na radijsko popotovanje sta vas povabili Drita Mahne, vodnica turistične agencije Kompas, in Alenka Žibert.

pogovorglasbaturizemIndonezijaBali

Petkov večer

Bali
Petkov večer je bil popotniško obarvan. Z besedo in glasbo smo odkrivali južno Azijo, točneje Indonezijo in njen rajski otok Bali. Na radijsko popotovanje sta vas povabili Drita Mahne, vodnica turistične agencije Kompas, in Alenka Žibert.
VEČ ...|8. 11. 2019
Bali
Petkov večer je bil popotniško obarvan. Z besedo in glasbo smo odkrivali južno Azijo, točneje Indonezijo in njen rajski otok Bali. Na radijsko popotovanje sta vas povabili Drita Mahne, vodnica turistične agencije Kompas, in Alenka Žibert.

Alenka Žibert

pogovorglasbaturizemIndonezijaBali

Duhovna misel

VEČ ...|28. 9. 2019
Vam je vse jasno?

Oni pa te besede niso umeli; … toda bali so se ga vprašati o tej stvari. (Lk 9, 45)

Vam je vse jasno?

Oni pa te besede niso umeli; … toda bali so se ga vprašati o tej stvari. (Lk 9, 45)

duhovnost

Duhovna misel

Vam je vse jasno?
Oni pa te besede niso umeli; … toda bali so se ga vprašati o tej stvari. (Lk 9, 45)
VEČ ...|28. 9. 2019
Vam je vse jasno?
Oni pa te besede niso umeli; … toda bali so se ga vprašati o tej stvari. (Lk 9, 45)

Gregor Čušin

duhovnost

Petkov večer

VEČ ...|20. 9. 2019
Kviz

V oddaji smo ob dobri glasbi zopet malce razgibali možgane z ugankami in vprašanji, ter izpolnili nekaj glasbenih želja.

Kviz

V oddaji smo ob dobri glasbi zopet malce razgibali možgane z ugankami in vprašanji, ter izpolnili nekaj glasbenih želja.

pogovorglasba

Petkov večer

Kviz
V oddaji smo ob dobri glasbi zopet malce razgibali možgane z ugankami in vprašanji, ter izpolnili nekaj glasbenih želja.
VEČ ...|20. 9. 2019
Kviz
V oddaji smo ob dobri glasbi zopet malce razgibali možgane z ugankami in vprašanji, ter izpolnili nekaj glasbenih želja.

Marjan Bunič

pogovorglasba

Sobotna iskrica

VEČ ...|24. 8. 2019
MIK-ova karavana otroškega smeha

V Sobotni iskrici ste slišali odmev razigranih otrok, ki jih je MIK iz Celja popeljal na počitnice ob obali. Voščili smo tudi ilustratorki Jelki Reichman.

MIK-ova karavana otroškega smeha

V Sobotni iskrici ste slišali odmev razigranih otrok, ki jih je MIK iz Celja popeljal na počitnice ob obali. Voščili smo tudi ilustratorki Jelki Reichman.

mladiotroci; MIK CeljeJelka Reichman

Sobotna iskrica

MIK-ova karavana otroškega smeha
V Sobotni iskrici ste slišali odmev razigranih otrok, ki jih je MIK iz Celja popeljal na počitnice ob obali. Voščili smo tudi ilustratorki Jelki Reichman.
VEČ ...|24. 8. 2019
MIK-ova karavana otroškega smeha
V Sobotni iskrici ste slišali odmev razigranih otrok, ki jih je MIK iz Celja popeljal na počitnice ob obali. Voščili smo tudi ilustratorki Jelki Reichman.

Jure Sešek

mladiotroci; MIK CeljeJelka Reichman

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 8. 2019
Začenjata se Kamfest in Festival Radovljica na obali pa konec meseca tabor godbenikov

Danes se začenja 16. festival Kamfest, ki bo do 17. avgusta postregel z okoli 60 raznovrstnimi dogodki.Jutri se začenja 37. Festival Radovljica, ki bo potekal do 25. avgusta. Na desetih koncertih bo nastopilo 49 umetnikov iz 16 držav.Med 18. in 24. avgustom se bo v Izoli odvijal 39. poletni tabor mladih godbenic in godbenikov Musica creativa.

Začenjata se Kamfest in Festival Radovljica na obali pa konec meseca tabor godbenikov

Danes se začenja 16. festival Kamfest, ki bo do 17. avgusta postregel z okoli 60 raznovrstnimi dogodki.Jutri se začenja 37. Festival Radovljica, ki bo potekal do 25. avgusta. Na desetih koncertih bo nastopilo 49 umetnikov iz 16 držav.Med 18. in 24. avgustom se bo v Izoli odvijal 39. poletni tabor mladih godbenic in godbenikov Musica creativa.

Doman Marinčič

Kulturni utrinki

Začenjata se Kamfest in Festival Radovljica na obali pa konec meseca tabor godbenikov
Danes se začenja 16. festival Kamfest, ki bo do 17. avgusta postregel z okoli 60 raznovrstnimi dogodki.Jutri se začenja 37. Festival Radovljica, ki bo potekal do 25. avgusta. Na desetih koncertih bo nastopilo 49 umetnikov iz 16 držav.Med 18. in 24. avgustom se bo v Izoli odvijal 39. poletni tabor mladih godbenic in godbenikov Musica creativa.
VEČ ...|9. 8. 2019
Začenjata se Kamfest in Festival Radovljica na obali pa konec meseca tabor godbenikov
Danes se začenja 16. festival Kamfest, ki bo do 17. avgusta postregel z okoli 60 raznovrstnimi dogodki.Jutri se začenja 37. Festival Radovljica, ki bo potekal do 25. avgusta. Na desetih koncertih bo nastopilo 49 umetnikov iz 16 držav.Med 18. in 24. avgustom se bo v Izoli odvijal 39. poletni tabor mladih godbenic in godbenikov Musica creativa.

Jože Bartolj

Doman Marinčič

Via positiva

VEČ ...|18. 7. 2019
To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok

Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok

Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok
Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.
VEČ ...|18. 7. 2019
To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok
Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 3. 2019
Zdaj je tudi uradno: po Šarčevi zaslugi smo državljani talci pobalinov iz...

Avtorjev komentar zapisa Mihe Kordiša na facebooku o rebalansu proračuna RS.

Zdaj je tudi uradno: po Šarčevi zaslugi smo državljani talci pobalinov iz...

Avtorjev komentar zapisa Mihe Kordiša na facebooku o rebalansu proračuna RS.

komentarpolitika

Komentar Domovina.je

Zdaj je tudi uradno: po Šarčevi zaslugi smo državljani talci pobalinov iz...
Avtorjev komentar zapisa Mihe Kordiša na facebooku o rebalansu proračuna RS.
VEČ ...|4. 3. 2019
Zdaj je tudi uradno: po Šarčevi zaslugi smo državljani talci pobalinov iz...
Avtorjev komentar zapisa Mihe Kordiša na facebooku o rebalansu proračuna RS.

Rok Čakš

komentarpolitika

Vabilo na pot

VEČ ...|1. 3. 2019
Pohod po Jurčičevi poti, tradicionalni pustni veleslalom na Španovem vrhu in dan varnejšega gibanja za turne smučarje

Prvi marčevski konec tedna smo vas v naši rekreativni rubriki povabili na Pohod po Jurčičevi poti, gibali se boste lahko tudi na Tradicionalnem pustnem veleslalomu na Španovem vrhu, na Dnevu varnejšega gibanja za turne smučarje pa nabirali znanje.

Pohod po Jurčičevi poti, tradicionalni pustni veleslalom na Španovem vrhu in dan varnejšega gibanja za turne smučarje

Prvi marčevski konec tedna smo vas v naši rekreativni rubriki povabili na Pohod po Jurčičevi poti, gibali se boste lahko tudi na Tradicionalnem pustnem veleslalomu na Španovem vrhu, na Dnevu varnejšega gibanja za turne smučarje pa nabirali znanje.

naravašport

Vabilo na pot

Pohod po Jurčičevi poti, tradicionalni pustni veleslalom na Španovem vrhu in dan varnejšega gibanja za turne smučarje
Prvi marčevski konec tedna smo vas v naši rekreativni rubriki povabili na Pohod po Jurčičevi poti, gibali se boste lahko tudi na Tradicionalnem pustnem veleslalomu na Španovem vrhu, na Dnevu varnejšega gibanja za turne smučarje pa nabirali znanje.
VEČ ...|1. 3. 2019
Pohod po Jurčičevi poti, tradicionalni pustni veleslalom na Španovem vrhu in dan varnejšega gibanja za turne smučarje
Prvi marčevski konec tedna smo vas v naši rekreativni rubriki povabili na Pohod po Jurčičevi poti, gibali se boste lahko tudi na Tradicionalnem pustnem veleslalomu na Španovem vrhu, na Dnevu varnejšega gibanja za turne smučarje pa nabirali znanje.

Blaž Lesnik

naravašport

Duhovna misel

VEČ ...|26. 2. 2019
Kaj naj si misim, Bog?

Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal. Oni pa niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati. (Mr 9, 31-32)

Kaj naj si misim, Bog?

Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal. Oni pa niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati. (Mr 9, 31-32)

duhovnost

Duhovna misel

Kaj naj si misim, Bog?
Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal. Oni pa niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati. (Mr 9, 31-32)
VEČ ...|26. 2. 2019
Kaj naj si misim, Bog?
Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal. Oni pa niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati. (Mr 9, 31-32)

Gregor Čušin

duhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|19. 12. 2018
Kako iz alkoholne omame - pričevanje

Slišali smo nadaljevanje zgodbe nekdanjega odvisnika od alkohola ter brezdomca Marjana Drčarja. Spregovoril je tudi o začetkih organizirane pomoči alkoholikom na Obali ob pomoči nekdanjega portoroškega župnika.

Kako iz alkoholne omame - pričevanje

Slišali smo nadaljevanje zgodbe nekdanjega odvisnika od alkohola ter brezdomca Marjana Drčarja. Spregovoril je tudi o začetkih organizirane pomoči alkoholikom na Obali ob pomoči nekdanjega portoroškega župnika.

alkoholizemodvisnostKaritasdružba

Iz Betanije

Kako iz alkoholne omame - pričevanje
Slišali smo nadaljevanje zgodbe nekdanjega odvisnika od alkohola ter brezdomca Marjana Drčarja. Spregovoril je tudi o začetkih organizirane pomoči alkoholikom na Obali ob pomoči nekdanjega portoroškega župnika.
VEČ ...|19. 12. 2018
Kako iz alkoholne omame - pričevanje
Slišali smo nadaljevanje zgodbe nekdanjega odvisnika od alkohola ter brezdomca Marjana Drčarja. Spregovoril je tudi o začetkih organizirane pomoči alkoholikom na Obali ob pomoči nekdanjega portoroškega župnika.

Blaž Lesnik

alkoholizemodvisnostKaritasdružba

Radijski roman

VEČ ...|25. 10. 2018
Brez otrok, 53. del

Na pogrebu župnika Johna so ljudje ugibali o njegovem svetništvu, Michael Burns pa se je s sinova odpravil na črni trg po zdravila za ljudi v Sveti votlini v zameno za sto prašičev. Njihova vožnja ne poteka brez težav.

Brez otrok, 53. del

Na pogrebu župnika Johna so ljudje ugibali o njegovem svetništvu, Michael Burns pa se je s sinova odpravil na črni trg po zdravila za ljudi v Sveti votlini v zameno za sto prašičev. Njihova vožnja ne poteka brez težav.

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

Brez otrok, 53. del
Na pogrebu župnika Johna so ljudje ugibali o njegovem svetništvu, Michael Burns pa se je s sinova odpravil na črni trg po zdravila za ljudi v Sveti votlini v zameno za sto prašičev. Njihova vožnja ne poteka brez težav.
VEČ ...|25. 10. 2018
Brez otrok, 53. del
Na pogrebu župnika Johna so ljudje ugibali o njegovem svetništvu, Michael Burns pa se je s sinova odpravil na črni trg po zdravila za ljudi v Sveti votlini v zameno za sto prašičev. Njihova vožnja ne poteka brez težav.

Matjaž Merljak

romankulturaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 10. 2018
Drugi tir še pred začetkom gradnje dražji že za 2,5 milijona evrov; Vili Kovačič ogorčen

Zgodba drugi tir je spet v ospredju. Izbrana izvajalca pripravljalnih del, družbi Kolektor CPG in Euroasfalt, po poročanju medijev še pred začetkom del zahtevata aneks k pogodbi v višini 2,5 milijona evrov oz. 17 odstotkov pogodbene cene. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek zahteva umik zahteve, sicer do prenosa pogodbe z direkcije za infrastrukturo na podjetje 2TDK ne bo prišlo. Ostri do aneksa so v civilni iniciativi Davkoplačevalci se ne damo. Kot je povedal Vili Kovačič se dogaja prav to česar so se bali, podražitve.

Drugi tir še pred začetkom gradnje dražji že za 2,5 milijona evrov; Vili Kovačič ogorčen

Zgodba drugi tir je spet v ospredju. Izbrana izvajalca pripravljalnih del, družbi Kolektor CPG in Euroasfalt, po poročanju medijev še pred začetkom del zahtevata aneks k pogodbi v višini 2,5 milijona evrov oz. 17 odstotkov pogodbene cene. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek zahteva umik zahteve, sicer do prenosa pogodbe z direkcije za infrastrukturo na podjetje 2TDK ne bo prišlo. Ostri do aneksa so v civilni iniciativi Davkoplačevalci se ne damo. Kot je povedal Vili Kovačič se dogaja prav to česar so se bali, podražitve.

infopolitika

Informativni prispevki

Drugi tir še pred začetkom gradnje dražji že za 2,5 milijona evrov; Vili Kovačič ogorčen
Zgodba drugi tir je spet v ospredju. Izbrana izvajalca pripravljalnih del, družbi Kolektor CPG in Euroasfalt, po poročanju medijev še pred začetkom del zahtevata aneks k pogodbi v višini 2,5 milijona evrov oz. 17 odstotkov pogodbene cene. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek zahteva umik zahteve, sicer do prenosa pogodbe z direkcije za infrastrukturo na podjetje 2TDK ne bo prišlo. Ostri do aneksa so v civilni iniciativi Davkoplačevalci se ne damo. Kot je povedal Vili Kovačič se dogaja prav to česar so se bali, podražitve.
VEČ ...|5. 10. 2018
Drugi tir še pred začetkom gradnje dražji že za 2,5 milijona evrov; Vili Kovačič ogorčen
Zgodba drugi tir je spet v ospredju. Izbrana izvajalca pripravljalnih del, družbi Kolektor CPG in Euroasfalt, po poročanju medijev še pred začetkom del zahtevata aneks k pogodbi v višini 2,5 milijona evrov oz. 17 odstotkov pogodbene cene. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek zahteva umik zahteve, sicer do prenosa pogodbe z direkcije za infrastrukturo na podjetje 2TDK ne bo prišlo. Ostri do aneksa so v civilni iniciativi Davkoplačevalci se ne damo. Kot je povedal Vili Kovačič se dogaja prav to česar so se bali, podražitve.

Alen Salihović

infopolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 3. 2018
Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Dediščina otroštva
V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.
VEČ ...|6. 3. 2018
Dediščina otroštva
V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Pogovor o

VEČ ...|17. 1. 2018
Prvo leto Trumpovega mandata - dr. Bogomil Ferfila, Klemen Balanč

V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.

Prvo leto Trumpovega mandata - dr. Bogomil Ferfila, Klemen Balanč

V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.

Pogovor o

Prvo leto Trumpovega mandata - dr. Bogomil Ferfila, Klemen Balanč
V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.
VEČ ...|17. 1. 2018
Prvo leto Trumpovega mandata - dr. Bogomil Ferfila, Klemen Balanč
V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.

Andrej Šinko

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Ritem srca

VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019SKG večer

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo