Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Kandidatka za ustavno sodnico Barbara Zobec je v javni predstavitvi povedala, da je kot sodnica izrazito zavezana varovanju človekovih pravic, kar bo tudi temeljno vodilo njenega dela, če bo izvoljena za ustavno sodnico. Poudarila je pomen enakosti pred zakonom, saj človekove pravice pripadajo vsakomur, ne glede na njegove osebne okoliščine.

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

Zanimalo nas je njegovo delno odklonilno ločeno mnenje na odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja v času epidemije covid-19.

Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.

Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.

V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. Tudi med epidemijo, ko obremenitve in pričakovanja še bolj presegajo fizične in kadrovske zmožnosti, ohranjajo zdravstveni sistem na vzdržni ravni, opozarjajo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi. Ob tem sporočajo, da se bodo borili za pošteno plačilo. Ob letošnjemu dnevu medicinskih sester je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.

Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.

V Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih so se kljub omejitvam gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa zbrale skupine protestnikov na protivladnih shodih. Med drugim so pozivali k ureditvi razmer v Sloveniji in odstopu premiera Janeza Janše. Da je šlo za zelo nespametno dejanje je za naš radio dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, z njim se strinja tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.

V ospredje tokratne oddaje smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji.

V ljubljanski stolnici so se poslovili od upokojenega ljubljanskega nadškofa metropolita Alojza Urana. Pogrebno slovesnost je vodi nadškof Stanislav Zore.

Ob pogrebu nadškofa Alojza Urana je imel uvod v mir ter zahvalni nagovor nečak Emil Kranjec. Ob sklepu so sorodniki zapeli pesem.

SLS je v zadnjih tednih skupaj z zunanjimi strokovnjaki pripravila predlog intervencijskega zakona za povečanje samooskrbe s hrano. Zakaj so se v stranki odločili zanj in kakšni so osrednji poudarki? O tem smo govorili s predsednikom Marjanom Podobnikom. Zaupal nam je tudi, kako sam doživlja te dni, ko se zaradi novega koronavirusa nista ustavili le naša država in Evropa, ampak ves svet.

O odzivu Evropske unije pa tudi Slovenije na epidemijo smo se pogovarjali s poslanko v Evropskem parlamentu iz vrst Evropske ljudske stranke Romano Tomc. Pohvalila je hiter odziv in kot članica skupine ekonomista Mateja Lahovnika, ki je pripravljala pri mega protikoronski zakon opozorila, da bodo tiste, ki so bili izključeni v prvem predlogu zajel drugi predlog.

V programu Radia Ognjišče smo se z evropsko poslanko iz vrst ELS/NSi Ljudmilo Novak pogovarjali o ukrepih, ki jih je sprejela Evropska unija za zajezitev pandemije. Sogovornica je ukrepe pohvalila, a hkrati dejala, da bi morale več za zajezitev širjenja storiti posamezne države članice.

Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Nadškof Stansilav Zore je sodeloval na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom. Poleg njega so nastopili še predstavniki drugih verskih skupnosti.

»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.

8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.

Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.

Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.

Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

Kako je z izvajanjem pouka na daljavo, bo šolsko leto podaljšano in ali je ogrožena matura, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.

Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.

Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

Glede na aktualno stanje povezano s širjenjem koronavirusa smo temu prilagodili tudi tokratno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o odgovornosti, ki jo imamo kot družba in kot posamezniki v razmerah v katerih smo se znašli. Duhovnik iz Štandreža v Italiji Karlo Bolčina pa nam je v kratkem pogovoru predstavil tamkajšnje razmere.

»Smo v težkem času, v času preizkušnje, ampak nismo sami, Gospod je z nami,« tako je pri dopoldanski sveti maši, ki so ji lahko poslušalci in gledalci prisluhnili v neposrednem prenosu na radiu in televiziji dejal mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Mašo je daroval v Slomškovi kapeli v mariborski stolnici.

Otroci naj bodo doma. Naj jih ne varujejo stari starši. Sta zgolj dva od napotkov pediatrov. O tem je za naš radio spregovorila pediatrinja Tina Bregant.

Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

Zaradi širjenja novega koronavirusa se vsak dan vrstijo odpovedi različnih dogodkov. Ali bodo vrata zaprle tudi izobraževalne ustanove? Stroka in svet za nacionalno varnost ocenjujeta, da za to še ni razloga. A tega v prihodnje ob poslabšanju razmer ne izključujeta. Ali lahko pride zaradi tega do podaljšanja šolskega leta, smo vprašali direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Česna.

Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

V centru Ljubljane je včeraj potekal Shod proti koaliciji sovraštva. Na njem so predvsem levo usmerjena gibanja opozorila na prelomljene predvolilne obljube zlasti SMC in DeSUS, ki sta ta teden podpisali koalicijsko pogodbo s SDS. Protestniki so se opremljeni s transparenti sprehodili od sedeža SMC do sedeža DeSUS. Urednika portala spletnicasopis.eu Petra Jančiča ni zmotilo zbiranje, saj imajo po ustavi to pavico, ga pa je zmotil mol večine medijev, ki so prikrili vzklike: »Ubi Janšo«.

Nova vlada še sploh ni sestavljena pa je civilnodružbena Koalicija Brez strahu že napovedala protest. Naslovili so ga z besedami: Shod proti koaliciji sovraštva. Že prejšnji teden pa je zelo preroško današnje dogajanje napovedal moralni teolog Ivan Štuhec, ki nam je danes v pogovoru to ponovil

Predsednik republike Borut Pahor je državnemu zboru predlagal prvaka SDS Janeza Janšo za novega predsednika vlade. Stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so namreč že podpisale koalicijsko pogodbo, s čimer se, kot kaže, Janši obeta dovolj glasov za izvolitev. Izjava Pahorja in Janše.

Predsednik republike Borut Pahor je danes na slovesnosti v predsedniški palači podelil državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejel nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, reda za zasluge pa nekdanji ljubljanski župan Jože Strgar in Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb. Medaljo za zasluge je prejel Jožef Pretnar.

Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

Oče Franc Bole je v svojih izjavah večkrat dejal, da mu tako bogat življenjski opus ne bi uspel brez sodelavcev pri Ognjišču in na radiu.