Informativni prispevki

VEČ ...|3. 5. 2021
Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

infomedijiinfopogovorsvobodasuzana žilič fišer

Informativni prispevki

Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

VEČ ...|3. 5. 2021
Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Radio OgnjiščeAlen Salihović

infomedijiinfopogovorsvobodasuzana žilič fišer

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2021
Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

infoodnosiizobraževanjepolitikapogovordružba

Informativni prispevki

Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

VEČ ...|26. 4. 2021
Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Alen Salihović

infoodnosiizobraževanjepolitikapogovordružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 4. 2021
Ustavni sodnik Jaklič o svojih ločenih mnenjih pri protikoronskih odločitvah

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Večji del oddaje smo namenili odločitvam ustavnih sodnikov, predvsem pa ločenim mnenjem sodnika Jakliča na odločitve povezane s širjenjem novega koronavirusa, komentiral je odločbo o investicijah v Slovensko vojsko ter svoje ločeno pritrdilno mnenje in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Ustavni sodnik Jaklič o svojih ločenih mnenjih pri protikoronskih odločitvah

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Večji del oddaje smo namenili odločitvam ustavnih sodnikov, predvsem pa ločenim mnenjem sodnika Jakliča na odločitve povezane s širjenjem novega koronavirusa, komentiral je odločbo o investicijah v Slovensko vojsko ter svoje ločeno pritrdilno mnenje in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

ustavno sodiščepolitikaodločitveinfopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Jaklič o svojih ločenih mnenjih pri protikoronskih odločitvah

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Večji del oddaje smo namenili odločitvam ustavnih sodnikov, predvsem pa ločenim mnenjem sodnika Jakliča na odločitve povezane s širjenjem novega koronavirusa, komentiral je odločbo o investicijah v Slovensko vojsko ter svoje ločeno pritrdilno mnenje in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

VEČ ...|19. 4. 2021
Ustavni sodnik Jaklič o svojih ločenih mnenjih pri protikoronskih odločitvah

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Večji del oddaje smo namenili odločitvam ustavnih sodnikov, predvsem pa ločenim mnenjem sodnika Jakliča na odločitve povezane s širjenjem novega koronavirusa, komentiral je odločbo o investicijah v Slovensko vojsko ter svoje ločeno pritrdilno mnenje in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Alen Salihović

ustavno sodiščepolitikaodločitveinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 4. 2021
Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

infobihzahodni balkanpolitika

Informativni prispevki

Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

VEČ ...|16. 4. 2021
Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

Alen Salihović

infobihzahodni balkanpolitika

Pogovor o

VEČ ...|7. 4. 2021
Dr. Bojana Beović o epidemiji, izzivih, ki čakajo Zdravniški zbornico in razmerah v zdravstvu

Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.

Dr. Bojana Beović o epidemiji, izzivih, ki čakajo Zdravniški zbornico in razmerah v zdravstvu

Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.

koronaviruspogovor oinfozdravstvobojana beovićzdravniška zbornica

Pogovor o

Dr. Bojana Beović o epidemiji, izzivih, ki čakajo Zdravniški zbornico in razmerah v zdravstvu

Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.

VEČ ...|7. 4. 2021
Dr. Bojana Beović o epidemiji, izzivih, ki čakajo Zdravniški zbornico in razmerah v zdravstvu

Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.

Alen Salihović

koronaviruspogovor oinfozdravstvobojana beovićzdravniška zbornica

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2021
Aleksandra Pivec: Nestabilna vladna koalicija je v tem trenutku nekaj, kar Slovenija najmanj potrebuje

Dogajanje v politiki je precej pestro. Razbita poslanska skupina SMC, tudi DeSUS, vse skupaj je oslabilo vlado. Da gre za precej pestro politično dogajanje v minulem tednu, je v pogovoru za naš radio opozorila predsednica nedavno ustanovljene stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Rešitev vidi v sodelovanju tako ene kot druge politične strani, predčasne volitve pa po njenih besedah sil v državnem zboru ne bi bistveno spremenile.

Aleksandra Pivec: Nestabilna vladna koalicija je v tem trenutku nekaj, kar Slovenija najmanj potrebuje

Dogajanje v politiki je precej pestro. Razbita poslanska skupina SMC, tudi DeSUS, vse skupaj je oslabilo vlado. Da gre za precej pestro politično dogajanje v minulem tednu, je v pogovoru za naš radio opozorila predsednica nedavno ustanovljene stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Rešitev vidi v sodelovanju tako ene kot druge politične strani, predčasne volitve pa po njenih besedah sil v državnem zboru ne bi bistveno spremenile.

infopogovorpolitikaaleksandra pivecvlada

Informativni prispevki

Aleksandra Pivec: Nestabilna vladna koalicija je v tem trenutku nekaj, kar Slovenija najmanj potrebuje

Dogajanje v politiki je precej pestro. Razbita poslanska skupina SMC, tudi DeSUS, vse skupaj je oslabilo vlado. Da gre za precej pestro politično dogajanje v minulem tednu, je v pogovoru za naš radio opozorila predsednica nedavno ustanovljene stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Rešitev vidi v sodelovanju tako ene kot druge politične strani, predčasne volitve pa po njenih besedah sil v državnem zboru ne bi bistveno spremenile.

VEČ ...|2. 4. 2021
Aleksandra Pivec: Nestabilna vladna koalicija je v tem trenutku nekaj, kar Slovenija najmanj potrebuje

Dogajanje v politiki je precej pestro. Razbita poslanska skupina SMC, tudi DeSUS, vse skupaj je oslabilo vlado. Da gre za precej pestro politično dogajanje v minulem tednu, je v pogovoru za naš radio opozorila predsednica nedavno ustanovljene stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Rešitev vidi v sodelovanju tako ene kot druge politične strani, predčasne volitve pa po njenih besedah sil v državnem zboru ne bi bistveno spremenile.

Alen Salihović

infopogovorpolitikaaleksandra pivecvlada

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 3. 2021
Ljudmila Novak: Poskušajmo storiti vse, da pomagamo pri zaustavitvi pandemije

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

Ljudmila Novak: Poskušajmo storiti vse, da pomagamo pri zaustavitvi pandemije

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

koronaviruspolitikainfopogovorevropski parlamentelsepp

Informativni prispevki

Ljudmila Novak: Poskušajmo storiti vse, da pomagamo pri zaustavitvi pandemije

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

VEČ ...|31. 3. 2021
Ljudmila Novak: Poskušajmo storiti vse, da pomagamo pri zaustavitvi pandemije

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

Alen Salihović

koronaviruspolitikainfopogovorevropski parlamentelsepp

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 3. 2021
Dr. Štuhec: V tem tednu bo jasno ali gremo na predčasne volitve

Po ustanovitvi nove stranke Aleksandre Pivec in pestrem dogajanju v vladni SMC smo poklicali moralnega teologa, sicer pa tudi podpredsednika zbora za Republiko dr. Ivana Štuheca, ki smo ga vprašali tudi, kaj bi lahko oslabilo aktualno vlado. Ocenil je, da bomo v tem tednu prišli do jasne ocene, ali gremo na predčasne volitve.

Dr. Štuhec: V tem tednu bo jasno ali gremo na predčasne volitve

Po ustanovitvi nove stranke Aleksandre Pivec in pestrem dogajanju v vladni SMC smo poklicali moralnega teologa, sicer pa tudi podpredsednika zbora za Republiko dr. Ivana Štuheca, ki smo ga vprašali tudi, kaj bi lahko oslabilo aktualno vlado. Ocenil je, da bomo v tem tednu prišli do jasne ocene, ali gremo na predčasne volitve.

infopolitikakomentarivan štuhecvolitvepogovor

Informativni prispevki

Dr. Štuhec: V tem tednu bo jasno ali gremo na predčasne volitve

Po ustanovitvi nove stranke Aleksandre Pivec in pestrem dogajanju v vladni SMC smo poklicali moralnega teologa, sicer pa tudi podpredsednika zbora za Republiko dr. Ivana Štuheca, ki smo ga vprašali tudi, kaj bi lahko oslabilo aktualno vlado. Ocenil je, da bomo v tem tednu prišli do jasne ocene, ali gremo na predčasne volitve.

VEČ ...|23. 3. 2021
Dr. Štuhec: V tem tednu bo jasno ali gremo na predčasne volitve

Po ustanovitvi nove stranke Aleksandre Pivec in pestrem dogajanju v vladni SMC smo poklicali moralnega teologa, sicer pa tudi podpredsednika zbora za Republiko dr. Ivana Štuheca, ki smo ga vprašali tudi, kaj bi lahko oslabilo aktualno vlado. Ocenil je, da bomo v tem tednu prišli do jasne ocene, ali gremo na predčasne volitve.

Alen Salihović

infopolitikakomentarivan štuhecvolitvepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 3. 2021
Romana Tomc o pestrem dogajanju v evropskem parlamentu in težavah pri dobavi cepiv

V programu Radia Ognjišče smo gostili evropsko poslanko iz vrste Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romano Tomc. Spregovorila je o temah zadnjega zasedanja, o zapletih pri dobavi cepiv pa tudi o prvem letu dela vlade pod vodstvom Janeza Janše. Nismo pa mogli mimo razprave o svobodi medijev v evropskem parlamentu.

Romana Tomc o pestrem dogajanju v evropskem parlamentu in težavah pri dobavi cepiv

V programu Radia Ognjišče smo gostili evropsko poslanko iz vrste Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romano Tomc. Spregovorila je o temah zadnjega zasedanja, o zapletih pri dobavi cepiv pa tudi o prvem letu dela vlade pod vodstvom Janeza Janše. Nismo pa mogli mimo razprave o svobodi medijev v evropskem parlamentu.

infopogovorpolitikaeuromana tomcevropski parlamentelseppsds

Informativni prispevki

Romana Tomc o pestrem dogajanju v evropskem parlamentu in težavah pri dobavi cepiv

V programu Radia Ognjišče smo gostili evropsko poslanko iz vrste Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romano Tomc. Spregovorila je o temah zadnjega zasedanja, o zapletih pri dobavi cepiv pa tudi o prvem letu dela vlade pod vodstvom Janeza Janše. Nismo pa mogli mimo razprave o svobodi medijev v evropskem parlamentu.

VEČ ...|18. 3. 2021
Romana Tomc o pestrem dogajanju v evropskem parlamentu in težavah pri dobavi cepiv

V programu Radia Ognjišče smo gostili evropsko poslanko iz vrste Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romano Tomc. Spregovorila je o temah zadnjega zasedanja, o zapletih pri dobavi cepiv pa tudi o prvem letu dela vlade pod vodstvom Janeza Janše. Nismo pa mogli mimo razprave o svobodi medijev v evropskem parlamentu.

Alen Salihović

infopogovorpolitikaeuromana tomcevropski parlamentelseppsds

Pogovor o

VEČ ...|17. 3. 2021
Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

politikaslovenijapogovor oanže logarinfozunanja politikavlada

Pogovor o

Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

VEČ ...|17. 3. 2021
Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

Alen Salihović

politikaslovenijapogovor oanže logarinfozunanja politikavlada

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Alen SalihovićNataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 3. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec kritična o potezah ustavnega sodišča

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se ustavili pri oprostilni sodbi Milka Noviča za umor Janka Jamnika pa tudi o razmerah na Vrhovnem in Ustavnem sodišču. Zanimal nas bo komentar gostov na zadevo, da je ustavni sodnik Rok Čeferin konec lanskega leta obvestil sodnike, da je pred časom pomotoma sodeloval pri dopisnem odločanju o zadevi, v kateri bi moral biti izločen. Kar nekaj je bilo odločitev ustavnih sodnikov, ki so razburile, zato nas je zanimalo še, kako morajo biti stališča na Ustavnem sodišču argumentirana.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec kritična o potezah ustavnega sodišča

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se ustavili pri oprostilni sodbi Milka Noviča za umor Janka Jamnika pa tudi o razmerah na Vrhovnem in Ustavnem sodišču. Zanimal nas bo komentar gostov na zadevo, da je ustavni sodnik Rok Čeferin konec lanskega leta obvestil sodnike, da je pred časom pomotoma sodeloval pri dopisnem odločanju o zadevi, v kateri bi moral biti izločen. Kar nekaj je bilo odločitev ustavnih sodnikov, ki so razburile, zato nas je zanimalo še, kako morajo biti stališča na Ustavnem sodišču argumentirana.

infopravna državaustavno sodiščezobecvrhovno sodiščepogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec kritična o potezah ustavnega sodišča

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se ustavili pri oprostilni sodbi Milka Noviča za umor Janka Jamnika pa tudi o razmerah na Vrhovnem in Ustavnem sodišču. Zanimal nas bo komentar gostov na zadevo, da je ustavni sodnik Rok Čeferin konec lanskega leta obvestil sodnike, da je pred časom pomotoma sodeloval pri dopisnem odločanju o zadevi, v kateri bi moral biti izločen. Kar nekaj je bilo odločitev ustavnih sodnikov, ki so razburile, zato nas je zanimalo še, kako morajo biti stališča na Ustavnem sodišču argumentirana.

VEČ ...|15. 3. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec kritična o potezah ustavnega sodišča

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se ustavili pri oprostilni sodbi Milka Noviča za umor Janka Jamnika pa tudi o razmerah na Vrhovnem in Ustavnem sodišču. Zanimal nas bo komentar gostov na zadevo, da je ustavni sodnik Rok Čeferin konec lanskega leta obvestil sodnike, da je pred časom pomotoma sodeloval pri dopisnem odločanju o zadevi, v kateri bi moral biti izločen. Kar nekaj je bilo odločitev ustavnih sodnikov, ki so razburile, zato nas je zanimalo še, kako morajo biti stališča na Ustavnem sodišču argumentirana.

Alen Salihović

infopravna državaustavno sodiščezobecvrhovno sodiščepogovor

Naš gost

VEČ ...|13. 3. 2021
Stanislav Hočevar

Ob 75-letnici življenja in 20-letnici škofovske službe smo gostili nekdanjega salezijanskega inšpektorja, danes (leta 2021) beograjskega nadškofa msgr. Stanislava Hočevarja. Z njim smo spregovorili o odločitvi za duhovniški poklic, liku svetega Janeza Boska, kako ga je zaznamoval pa tudi o njegovem delu za ekumenizem. 

Stanislav Hočevar

Ob 75-letnici življenja in 20-letnici škofovske službe smo gostili nekdanjega salezijanskega inšpektorja, danes (leta 2021) beograjskega nadškofa msgr. Stanislava Hočevarja. Z njim smo spregovorili o odločitvi za duhovniški poklic, liku svetega Janeza Boska, kako ga je zaznamoval pa tudi o njegovem delu za ekumenizem. 

spominživljenje

Naš gost

Stanislav Hočevar

Ob 75-letnici življenja in 20-letnici škofovske službe smo gostili nekdanjega salezijanskega inšpektorja, danes (leta 2021) beograjskega nadškofa msgr. Stanislava Hočevarja. Z njim smo spregovorili o odločitvi za duhovniški poklic, liku svetega Janeza Boska, kako ga je zaznamoval pa tudi o njegovem delu za ekumenizem. 

VEČ ...|13. 3. 2021
Stanislav Hočevar

Ob 75-letnici življenja in 20-letnici škofovske službe smo gostili nekdanjega salezijanskega inšpektorja, danes (leta 2021) beograjskega nadškofa msgr. Stanislava Hočevarja. Z njim smo spregovorili o odločitvi za duhovniški poklic, liku svetega Janeza Boska, kako ga je zaznamoval pa tudi o njegovem delu za ekumenizem. 

Alen Salihović

spominživljenje

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 3. 2021
Urednik portala Domovina.je Čakš: Karel Erjavec je prišel, zavozil in spet odšel

Na političnem parketu ostaja pestro. Odhod prvaka DeSUS Karla Erjavca iz stranke glede na vse, kar se je dogajalo v minulih tednih ni presenečenje. Urednik portala Domovina.je Rok Čakš ocenjuje, da se je Erjavčeva vrnitev izkazala za zgodovinsko napako. Glede razmer v stranki SMC pa dodaja, da bi lahko prišlo do kakšnega prestopa poslancev.

Urednik portala Domovina.je Čakš: Karel Erjavec je prišel, zavozil in spet odšel

Na političnem parketu ostaja pestro. Odhod prvaka DeSUS Karla Erjavca iz stranke glede na vse, kar se je dogajalo v minulih tednih ni presenečenje. Urednik portala Domovina.je Rok Čakš ocenjuje, da se je Erjavčeva vrnitev izkazala za zgodovinsko napako. Glede razmer v stranki SMC pa dodaja, da bi lahko prišlo do kakšnega prestopa poslancev.

politikapogovor

Informativni prispevki

Urednik portala Domovina.je Čakš: Karel Erjavec je prišel, zavozil in spet odšel

Na političnem parketu ostaja pestro. Odhod prvaka DeSUS Karla Erjavca iz stranke glede na vse, kar se je dogajalo v minulih tednih ni presenečenje. Urednik portala Domovina.je Rok Čakš ocenjuje, da se je Erjavčeva vrnitev izkazala za zgodovinsko napako. Glede razmer v stranki SMC pa dodaja, da bi lahko prišlo do kakšnega prestopa poslancev.

VEČ ...|11. 3. 2021
Urednik portala Domovina.je Čakš: Karel Erjavec je prišel, zavozil in spet odšel

Na političnem parketu ostaja pestro. Odhod prvaka DeSUS Karla Erjavca iz stranke glede na vse, kar se je dogajalo v minulih tednih ni presenečenje. Urednik portala Domovina.je Rok Čakš ocenjuje, da se je Erjavčeva vrnitev izkazala za zgodovinsko napako. Glede razmer v stranki SMC pa dodaja, da bi lahko prišlo do kakšnega prestopa poslancev.

Alen Salihović

politikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 3. 2021
Dr. Boštjan M. Turk o Bodeči neži dr. Žigi Turku, napadih nanj in medijskem stampedu nad vlado

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

Dr. Boštjan M. Turk o Bodeči neži dr. Žigi Turku, napadih nanj in medijskem stampedu nad vlado

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

žiga turkkomentarpolitikapogovorinfo

Informativni prispevki

Dr. Boštjan M. Turk o Bodeči neži dr. Žigi Turku, napadih nanj in medijskem stampedu nad vlado

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

VEČ ...|11. 3. 2021
Dr. Boštjan M. Turk o Bodeči neži dr. Žigi Turku, napadih nanj in medijskem stampedu nad vlado

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

Alen Salihović

žiga turkkomentarpolitikapogovorinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 2. 2021
Dr. Bogdan Dolenc o novem patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfirije Periču: Ves predan Kristusu in Cerkvi

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

Dr. Bogdan Dolenc o novem patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfirije Periču: Ves predan Kristusu in Cerkvi

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

ekumenizemsrbijapatriarh

Informativni prispevki

Dr. Bogdan Dolenc o novem patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfirije Periču: Ves predan Kristusu in Cerkvi

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

VEČ ...|18. 2. 2021
Dr. Bogdan Dolenc o novem patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfirije Periču: Ves predan Kristusu in Cerkvi

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

Alen Salihović

ekumenizemsrbijapatriarh

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 2. 2021
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

izobraževanjepolitikapogovorsodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

VEČ ...|15. 2. 2021
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

Alen Salihović

izobraževanjepolitikapogovorsodišče

Pogovor o

VEČ ...|10. 2. 2021
Podpredsednik vlade mag. Matej Tonin o aktualno političnih temah

V Pogovoru o smo gostili podpredsednika vlade RS, ministra za obrambo in predsednika NSi mag. Mateja Tonina. Z njim smo spregovorili o razmerah v koalicij, o potezah opozicije, sestavljanju nove vladne večine pa tudi o načrtih za naprej. Je Slovenija pripravljena na okrevanje po pandemiji ter kaj si lahko obetamo od predsedovanja svetu Evropske unije.

Podpredsednik vlade mag. Matej Tonin o aktualno političnih temah

V Pogovoru o smo gostili podpredsednika vlade RS, ministra za obrambo in predsednika NSi mag. Mateja Tonina. Z njim smo spregovorili o razmerah v koalicij, o potezah opozicije, sestavljanju nove vladne večine pa tudi o načrtih za naprej. Je Slovenija pripravljena na okrevanje po pandemiji ter kaj si lahko obetamo od predsedovanja svetu Evropske unije.

politikakoronavirusvojska

Pogovor o

Podpredsednik vlade mag. Matej Tonin o aktualno političnih temah

V Pogovoru o smo gostili podpredsednika vlade RS, ministra za obrambo in predsednika NSi mag. Mateja Tonina. Z njim smo spregovorili o razmerah v koalicij, o potezah opozicije, sestavljanju nove vladne večine pa tudi o načrtih za naprej. Je Slovenija pripravljena na okrevanje po pandemiji ter kaj si lahko obetamo od predsedovanja svetu Evropske unije.

VEČ ...|10. 2. 2021
Podpredsednik vlade mag. Matej Tonin o aktualno političnih temah

V Pogovoru o smo gostili podpredsednika vlade RS, ministra za obrambo in predsednika NSi mag. Mateja Tonina. Z njim smo spregovorili o razmerah v koalicij, o potezah opozicije, sestavljanju nove vladne večine pa tudi o načrtih za naprej. Je Slovenija pripravljena na okrevanje po pandemiji ter kaj si lahko obetamo od predsedovanja svetu Evropske unije.

Alen Salihović

politikakoronavirusvojska

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2021
Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

koronavirusinfoizobraževanjepogovorzdravstvobojana beović

Informativni prispevki

Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

VEČ ...|10. 2. 2021
Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Alen Salihović

koronavirusinfoizobraževanjepogovorzdravstvobojana beović

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2021
Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

politikakoronavirusinfokultura

Informativni prispevki

Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

VEČ ...|10. 2. 2021
Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

Alen Salihović

politikakoronavirusinfokultura

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

infospolno nasiljepogovorpolitikaodnosi

Informativni prispevki

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Alen Salihović

infospolno nasiljepogovorpolitikaodnosi

Informativne oddaje

VEČ ...|1. 2. 2021
Mozaik dneva dne 2. 1.

Krek: Angleška različica se bo zelo hitro razširila, če ji bomo dali možnost, zato bi lahko imeli težak epidemiološki položaj že konec meseca.

Po trditvah Bruslja dobava cepiv v minulem tednu stoodstotna, nejasnost glede prihodnjih mesecev; Grčija pa se že pripravlja na tretji val epidemije.

Predsednik Pahor politične stranke pozval na srečanje o osredotočenju na ključne teme.

Vreme: Ponoči bo zmerno do pretežno oblačno. Jutri bo povečini sončno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla.

Mozaik dneva dne 2. 1.

Krek: Angleška različica se bo zelo hitro razširila, če ji bomo dali možnost, zato bi lahko imeli težak epidemiološki položaj že konec meseca.

Po trditvah Bruslja dobava cepiv v minulem tednu stoodstotna, nejasnost glede prihodnjih mesecev; Grčija pa se že pripravlja na tretji val epidemije.

Predsednik Pahor politične stranke pozval na srečanje o osredotočenju na ključne teme.

Vreme: Ponoči bo zmerno do pretežno oblačno. Jutri bo povečini sončno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla.

info

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 2. 1.

Krek: Angleška različica se bo zelo hitro razširila, če ji bomo dali možnost, zato bi lahko imeli težak epidemiološki položaj že konec meseca.

Po trditvah Bruslja dobava cepiv v minulem tednu stoodstotna, nejasnost glede prihodnjih mesecev; Grčija pa se že pripravlja na tretji val epidemije.

Predsednik Pahor politične stranke pozval na srečanje o osredotočenju na ključne teme.

Vreme: Ponoči bo zmerno do pretežno oblačno. Jutri bo povečini sončno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla.

VEČ ...|1. 2. 2021
Mozaik dneva dne 2. 1.

Krek: Angleška različica se bo zelo hitro razširila, če ji bomo dali možnost, zato bi lahko imeli težak epidemiološki položaj že konec meseca.

Po trditvah Bruslja dobava cepiv v minulem tednu stoodstotna, nejasnost glede prihodnjih mesecev; Grčija pa se že pripravlja na tretji val epidemije.

Predsednik Pahor politične stranke pozval na srečanje o osredotočenju na ključne teme.

Vreme: Ponoči bo zmerno do pretežno oblačno. Jutri bo povečini sončno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla.

Alen Salihović

info

Svetovalnica

VEČ ...|26. 1. 2021
Sobne rastline

Sobnim rastlinam smo pozornost posvetili v jutru, saj je to okrasje naših domov, ki terja redno skrb. Kako jih negovati, nam je v Svetovalnici povedal Alen Kovačič, vodja vrtnega centra Arboretum v Celju.

Sobne rastline

Sobnim rastlinam smo pozornost posvetili v jutru, saj je to okrasje naših domov, ki terja redno skrb. Kako jih negovati, nam je v Svetovalnici povedal Alen Kovačič, vodja vrtnega centra Arboretum v Celju.

svetovalnica

Svetovalnica

Sobne rastline

Sobnim rastlinam smo pozornost posvetili v jutru, saj je to okrasje naših domov, ki terja redno skrb. Kako jih negovati, nam je v Svetovalnici povedal Alen Kovačič, vodja vrtnega centra Arboretum v Celju.

VEČ ...|26. 1. 2021
Sobne rastline

Sobnim rastlinam smo pozornost posvetili v jutru, saj je to okrasje naših domov, ki terja redno skrb. Kako jih negovati, nam je v Svetovalnici povedal Alen Kovačič, vodja vrtnega centra Arboretum v Celju.

Alen Salihović

svetovalnica

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 1. 2021
Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

koronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

VEČ ...|26. 1. 2021
Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Alen Salihović

koronaviruspogovorzdravstvo

Informativne oddaje

VEČ ...|25. 1. 2021
Mozaik dneva dne 25. 1.

Inštitut za mikrobiologijo potrdil angleški sev virusa pri treh vzorcih.

Vinko Logaj: Učitelji naj vključijo raznolike načine ocenjevanja znanja.

Psihologinja dr. Lilijana Šprah o povečanem številu primerov družinskega nasilnja in duševnih stiskah v času epidemije.

Vreme: Jutri se bo postopno razjasnilo.

Mozaik dneva dne 25. 1.

Inštitut za mikrobiologijo potrdil angleški sev virusa pri treh vzorcih.

Vinko Logaj: Učitelji naj vključijo raznolike načine ocenjevanja znanja.

Psihologinja dr. Lilijana Šprah o povečanem številu primerov družinskega nasilnja in duševnih stiskah v času epidemije.

Vreme: Jutri se bo postopno razjasnilo.

info

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 25. 1.

Inštitut za mikrobiologijo potrdil angleški sev virusa pri treh vzorcih.

Vinko Logaj: Učitelji naj vključijo raznolike načine ocenjevanja znanja.

Psihologinja dr. Lilijana Šprah o povečanem številu primerov družinskega nasilnja in duševnih stiskah v času epidemije.

Vreme: Jutri se bo postopno razjasnilo.

VEČ ...|25. 1. 2021
Mozaik dneva dne 25. 1.

Inštitut za mikrobiologijo potrdil angleški sev virusa pri treh vzorcih.

Vinko Logaj: Učitelji naj vključijo raznolike načine ocenjevanja znanja.

Psihologinja dr. Lilijana Šprah o povečanem številu primerov družinskega nasilnja in duševnih stiskah v času epidemije.

Vreme: Jutri se bo postopno razjasnilo.

Alen Salihović

info

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 1. 2021
Dr. Lilijana Šprah o nasilju v družinah in o dušenih stiskah v času epidemije

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

Dr. Lilijana Šprah o nasilju v družinah in o dušenih stiskah v času epidemije

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

koronaviruspogovorinfolilijana šprahdružina

Informativni prispevki

Dr. Lilijana Šprah o nasilju v družinah in o dušenih stiskah v času epidemije

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

VEČ ...|20. 1. 2021
Dr. Lilijana Šprah o nasilju v družinah in o dušenih stiskah v času epidemije

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

Alen Salihović

koronaviruspogovorinfolilijana šprahdružina

Naš pogled

VEČ ...|19. 1. 2021
Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

komentardružbapolitika

Naš pogled

Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

VEČ ...|19. 1. 2021
Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Alen Salihović

komentardružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 1. 2021
Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA

Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.

Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA

Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA

Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.

VEČ ...|18. 1. 2021
Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA

Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.

Alen Salihović

politkadružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2021
Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

koronavirusposlediceinfopogovorzdravstvomateja logar

Informativni prispevki

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

VEČ ...|18. 1. 2021
Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Alen Salihović

koronavirusposlediceinfopogovorzdravstvomateja logar

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 1. 2021
Utrip dneva dne 17. 1.

  • Sloveniji z jutrišnjim dnem do 25 odstotkov manj Pfizerjevega cepiva; država bo nekoliko spremenila načrt cepljenja.
  • Počivalšek ostro o brutalnem pritisku na poslance, ki ne podpirajo Erjavčeve mandatarske kandidature.
  • Papež: Največja sreča za vsakega vernega človeka je, da daruje svoje življenje v služenju.
  • V Avstriji zaprtje javnega življenja v veljavi vsaj do 7. februarja.
  • Ameriška veleposlanica v Sloveniji prihodnji teden, ko bo v ZDA prisegel novi predsednik Joe Biden, odhaja iz Ljubljane.
  • Slovenec zaradi agresivnega ravnanja ohromil delovanje letališča v Frankfurtu.
  • Šport: Meta Hrovat odlična tretja na veleslalomu za 57. Zlato lisico v Kranjski Gori, do točk tudi Andreja Slokar, Neja Dvornik in Ana Bucik.
  • Vreme: Popoldne bo zmerno, ponekod pretežno oblačno. Jutri bo delno jasno.

Utrip dneva dne 17. 1.

  • Sloveniji z jutrišnjim dnem do 25 odstotkov manj Pfizerjevega cepiva; država bo nekoliko spremenila načrt cepljenja.
  • Počivalšek ostro o brutalnem pritisku na poslance, ki ne podpirajo Erjavčeve mandatarske kandidature.
  • Papež: Največja sreča za vsakega vernega človeka je, da daruje svoje življenje v služenju.
  • V Avstriji zaprtje javnega življenja v veljavi vsaj do 7. februarja.
  • Ameriška veleposlanica v Sloveniji prihodnji teden, ko bo v ZDA prisegel novi predsednik Joe Biden, odhaja iz Ljubljane.
  • Slovenec zaradi agresivnega ravnanja ohromil delovanje letališča v Frankfurtu.
  • Šport: Meta Hrovat odlična tretja na veleslalomu za 57. Zlato lisico v Kranjski Gori, do točk tudi Andreja Slokar, Neja Dvornik in Ana Bucik.
  • Vreme: Popoldne bo zmerno, ponekod pretežno oblačno. Jutri bo delno jasno.

infodružba

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 17. 1.
  • Sloveniji z jutrišnjim dnem do 25 odstotkov manj Pfizerjevega cepiva; država bo nekoliko spremenila načrt cepljenja.
  • Počivalšek ostro o brutalnem pritisku na poslance, ki ne podpirajo Erjavčeve mandatarske kandidature.
  • Papež: Največja sreča za vsakega vernega človeka je, da daruje svoje življenje v služenju.
  • V Avstriji zaprtje javnega življenja v veljavi vsaj do 7. februarja.
  • Ameriška veleposlanica v Sloveniji prihodnji teden, ko bo v ZDA prisegel novi predsednik Joe Biden, odhaja iz Ljubljane.
  • Slovenec zaradi agresivnega ravnanja ohromil delovanje letališča v Frankfurtu.
  • Šport: Meta Hrovat odlična tretja na veleslalomu za 57. Zlato lisico v Kranjski Gori, do točk tudi Andreja Slokar, Neja Dvornik in Ana Bucik.
  • Vreme: Popoldne bo zmerno, ponekod pretežno oblačno. Jutri bo delno jasno.
VEČ ...|17. 1. 2021
Utrip dneva dne 17. 1.
  • Sloveniji z jutrišnjim dnem do 25 odstotkov manj Pfizerjevega cepiva; država bo nekoliko spremenila načrt cepljenja.
  • Počivalšek ostro o brutalnem pritisku na poslance, ki ne podpirajo Erjavčeve mandatarske kandidature.
  • Papež: Največja sreča za vsakega vernega človeka je, da daruje svoje življenje v služenju.
  • V Avstriji zaprtje javnega življenja v veljavi vsaj do 7. februarja.
  • Ameriška veleposlanica v Sloveniji prihodnji teden, ko bo v ZDA prisegel novi predsednik Joe Biden, odhaja iz Ljubljane.
  • Slovenec zaradi agresivnega ravnanja ohromil delovanje letališča v Frankfurtu.
  • Šport: Meta Hrovat odlična tretja na veleslalomu za 57. Zlato lisico v Kranjski Gori, do točk tudi Andreja Slokar, Neja Dvornik in Ana Bucik.
  • Vreme: Popoldne bo zmerno, ponekod pretežno oblačno. Jutri bo delno jasno.

Alen Salihović

infodružba

Informativne oddaje

VEČ ...|16. 1. 2021
Utrip dneva

Premier Janez Janša o vsebini konstruktivne nezaupnice: Gre za patetičen izliv ideološkega sovraštva do drugače mislečih.

Po 20-ih letih prihaja na čelo nemške krščansko socialne unije katoličan; Aleš Maver o Arminu Laschetu: Gre za kontinuiteto dela Angele Merkel.

Policisti v Kranjski Gori, kjer poteka tekmovanje za Zlato lisico, izvedli nadzor nad več kot 400 vozili in zaznali osem kršitev odlokov.

Vreme: Danes bo na vzhodu oblačno, na zahodu pa pretežno jasno. Jutri se bo pooblačilo od zahoda, na vzhodu pa delno zjasnilo.

VMESNIK…

Gospodarska zbornica Slovenije 170-letnico svojega delovanja praznovala s kolegi iz Češke, Slovaške in Hrvaške.

Diplomat Ernest Petrič pred inavguracijo novega predsednika ZDA: Zahodnemu svetu šibka Amerika ne koristi, a je lahko priložnost za Evropo.

Šport: Od treh Slovenk, ki so se uvrstile v finalne veleslaloma za Zlato Lisico do cilja prišli le dve.

Utrip dneva

Premier Janez Janša o vsebini konstruktivne nezaupnice: Gre za patetičen izliv ideološkega sovraštva do drugače mislečih.

Po 20-ih letih prihaja na čelo nemške krščansko socialne unije katoličan; Aleš Maver o Arminu Laschetu: Gre za kontinuiteto dela Angele Merkel.

Policisti v Kranjski Gori, kjer poteka tekmovanje za Zlato lisico, izvedli nadzor nad več kot 400 vozili in zaznali osem kršitev odlokov.

Vreme: Danes bo na vzhodu oblačno, na zahodu pa pretežno jasno. Jutri se bo pooblačilo od zahoda, na vzhodu pa delno zjasnilo.

VMESNIK…

Gospodarska zbornica Slovenije 170-letnico svojega delovanja praznovala s kolegi iz Češke, Slovaške in Hrvaške.

Diplomat Ernest Petrič pred inavguracijo novega predsednika ZDA: Zahodnemu svetu šibka Amerika ne koristi, a je lahko priložnost za Evropo.

Šport: Od treh Slovenk, ki so se uvrstile v finalne veleslaloma za Zlato Lisico do cilja prišli le dve.

info

Informativne oddaje

Utrip dneva

Premier Janez Janša o vsebini konstruktivne nezaupnice: Gre za patetičen izliv ideološkega sovraštva do drugače mislečih.

Po 20-ih letih prihaja na čelo nemške krščansko socialne unije katoličan; Aleš Maver o Arminu Laschetu: Gre za kontinuiteto dela Angele Merkel.

Policisti v Kranjski Gori, kjer poteka tekmovanje za Zlato lisico, izvedli nadzor nad več kot 400 vozili in zaznali osem kršitev odlokov.

Vreme: Danes bo na vzhodu oblačno, na zahodu pa pretežno jasno. Jutri se bo pooblačilo od zahoda, na vzhodu pa delno zjasnilo.

VMESNIK…

Gospodarska zbornica Slovenije 170-letnico svojega delovanja praznovala s kolegi iz Češke, Slovaške in Hrvaške.

Diplomat Ernest Petrič pred inavguracijo novega predsednika ZDA: Zahodnemu svetu šibka Amerika ne koristi, a je lahko priložnost za Evropo.

Šport: Od treh Slovenk, ki so se uvrstile v finalne veleslaloma za Zlato Lisico do cilja prišli le dve.

VEČ ...|16. 1. 2021
Utrip dneva

Premier Janez Janša o vsebini konstruktivne nezaupnice: Gre za patetičen izliv ideološkega sovraštva do drugače mislečih.

Po 20-ih letih prihaja na čelo nemške krščansko socialne unije katoličan; Aleš Maver o Arminu Laschetu: Gre za kontinuiteto dela Angele Merkel.

Policisti v Kranjski Gori, kjer poteka tekmovanje za Zlato lisico, izvedli nadzor nad več kot 400 vozili in zaznali osem kršitev odlokov.

Vreme: Danes bo na vzhodu oblačno, na zahodu pa pretežno jasno. Jutri se bo pooblačilo od zahoda, na vzhodu pa delno zjasnilo.

VMESNIK…

Gospodarska zbornica Slovenije 170-letnico svojega delovanja praznovala s kolegi iz Češke, Slovaške in Hrvaške.

Diplomat Ernest Petrič pred inavguracijo novega predsednika ZDA: Zahodnemu svetu šibka Amerika ne koristi, a je lahko priložnost za Evropo.

Šport: Od treh Slovenk, ki so se uvrstile v finalne veleslaloma za Zlato Lisico do cilja prišli le dve.

Alen Salihović

info

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Informativni prispevki

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Alen Salihović

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|13. 1. 2021
Janez Janša za Radio Ognjišče: Globoka država ne izgublja vpliva v ozadju

30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade. 

Janez Janša za Radio Ognjišče: Globoka država ne izgublja vpliva v ozadju

30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade. 

janez janšaepidemijapolitikakoronavirusinfopogovor

Pogovor o

Janez Janša za Radio Ognjišče: Globoka država ne izgublja vpliva v ozadju

30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade. 

VEČ ...|13. 1. 2021
Janez Janša za Radio Ognjišče: Globoka država ne izgublja vpliva v ozadju

30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade. 

Alen Salihović

janez janšaepidemijapolitikakoronavirusinfopogovor

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 1. 2021
Mozaik dneva dne 5. 1.

Pogovor z dr. Romanom Jeralo s kemijskega inštituta, ki podrobno spremlja razvoj cepiv proti novemu koronavirusu.

Mozaik dneva dne 5. 1.

Pogovor z dr. Romanom Jeralo s kemijskega inštituta, ki podrobno spremlja razvoj cepiv proti novemu koronavirusu.

info

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 5. 1.

Pogovor z dr. Romanom Jeralo s kemijskega inštituta, ki podrobno spremlja razvoj cepiv proti novemu koronavirusu.

VEČ ...|5. 1. 2021
Mozaik dneva dne 5. 1.

Pogovor z dr. Romanom Jeralo s kemijskega inštituta, ki podrobno spremlja razvoj cepiv proti novemu koronavirusu.

Alen Salihović

info

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 1. 2021
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

VEČ ...|5. 1. 2021
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Alen Salihović

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 1. 2021
Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

VEČ ...|5. 1. 2021
Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Alen Salihović

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Informativne oddaje

VEČ ...|4. 1. 2021
Mozaik dneva dne 4. 1.

Čez mesec dni lahko zaradi cepljenja pričakujemo zmanjševanje pritiska na bolnišnice. Na NIJZ medtem prejeli prijavo neželenega učinka po cepljenju in prijavo smrti, ki sovpada s cepljenjem.V Avstriji potrdili britanski sev novega koronavirusa; država bo popolno zaprtje podaljšala za en teden.Tla na Hrvaškem se ne umirjajo. Danes zjutraj zabeležili dva močnejša sunka. Vlada po potresu razglasila stanje katastrofe v treh županijah.

Mozaik dneva dne 4. 1.

Čez mesec dni lahko zaradi cepljenja pričakujemo zmanjševanje pritiska na bolnišnice. Na NIJZ medtem prejeli prijavo neželenega učinka po cepljenju in prijavo smrti, ki sovpada s cepljenjem.V Avstriji potrdili britanski sev novega koronavirusa; država bo popolno zaprtje podaljšala za en teden.Tla na Hrvaškem se ne umirjajo. Danes zjutraj zabeležili dva močnejša sunka. Vlada po potresu razglasila stanje katastrofe v treh županijah.

info

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 4. 1.

Čez mesec dni lahko zaradi cepljenja pričakujemo zmanjševanje pritiska na bolnišnice. Na NIJZ medtem prejeli prijavo neželenega učinka po cepljenju in prijavo smrti, ki sovpada s cepljenjem.V Avstriji potrdili britanski sev novega koronavirusa; država bo popolno zaprtje podaljšala za en teden.Tla na Hrvaškem se ne umirjajo. Danes zjutraj zabeležili dva močnejša sunka. Vlada po potresu razglasila stanje katastrofe v treh županijah.

VEČ ...|4. 1. 2021
Mozaik dneva dne 4. 1.

Čez mesec dni lahko zaradi cepljenja pričakujemo zmanjševanje pritiska na bolnišnice. Na NIJZ medtem prejeli prijavo neželenega učinka po cepljenju in prijavo smrti, ki sovpada s cepljenjem.V Avstriji potrdili britanski sev novega koronavirusa; država bo popolno zaprtje podaljšala za en teden.Tla na Hrvaškem se ne umirjajo. Danes zjutraj zabeležili dva močnejša sunka. Vlada po potresu razglasila stanje katastrofe v treh županijah.

Alen Salihović

info

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 12. 2020
Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

koronaviruspogovorizobraževanjedružba

Informativni prispevki

Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

VEČ ...|30. 12. 2020
Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Alen Salihović

koronaviruspogovorizobraževanjedružba

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 12. 2020
Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

infopogovoreupolitikaljudmila novakevropski parlamentkoronavirus

Informativni prispevki

Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

VEČ ...|29. 12. 2020
Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

Alen Salihović

infopogovoreupolitikaljudmila novakevropski parlamentkoronavirus

Pogovor o

VEČ ...|23. 12. 2020
Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita

23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.

Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita

23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.

politikazgodovinaplebiscitDemososamosvojitevSlovenija

Pogovor o

Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita
23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.
VEČ ...|23. 12. 2020
Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita
23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.

Alen Salihović

politikazgodovinaplebiscitDemososamosvojitevSlovenija

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 12. 2020
Evropska poslanka ELS Romana Tomc o letu 2020 v EP in razmerah v Sloveniji

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

Evropska poslanka ELS Romana Tomc o letu 2020 v EP in razmerah v Sloveniji

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

koronaviruseuevropski parlamentromana tomcinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Evropska poslanka ELS Romana Tomc o letu 2020 v EP in razmerah v Sloveniji

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

VEČ ...|22. 12. 2020
Evropska poslanka ELS Romana Tomc o letu 2020 v EP in razmerah v Sloveniji

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

Alen Salihović

koronaviruseuevropski parlamentromana tomcinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 12. 2020
Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

izobraževanjepolitikakoronavirusinfokulturadružba

Informativni prispevki

Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

VEČ ...|22. 12. 2020
Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

Alen Salihović

izobraževanjepolitikakoronavirusinfokulturadružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 12. 2020
Dr. Klemen Jaklič o o 30-letnici samostojne Slovenije in delu ustavnega sodišča v času epidemije

V tokratni oddaji smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo najprej spregovorili o zadevah, ki jih obravnavajo na ustavnem sodišču v zvezi z epidemijo, na kratko je spregovoril o 30-letnici samostojne Slovenije, z vprašanji pa so sodelovali tudi poslušalci.

Dr. Klemen Jaklič o o 30-letnici samostojne Slovenije in delu ustavnega sodišča v času epidemije

V tokratni oddaji smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo najprej spregovorili o zadevah, ki jih obravnavajo na ustavnem sodišču v zvezi z epidemijo, na kratko je spregovoril o 30-letnici samostojne Slovenije, z vprašanji pa so sodelovali tudi poslušalci.

politikakomentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Klemen Jaklič o o 30-letnici samostojne Slovenije in delu ustavnega sodišča v času epidemije

V tokratni oddaji smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo najprej spregovorili o zadevah, ki jih obravnavajo na ustavnem sodišču v zvezi z epidemijo, na kratko je spregovoril o 30-letnici samostojne Slovenije, z vprašanji pa so sodelovali tudi poslušalci.

VEČ ...|21. 12. 2020
Dr. Klemen Jaklič o o 30-letnici samostojne Slovenije in delu ustavnega sodišča v času epidemije

V tokratni oddaji smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo najprej spregovorili o zadevah, ki jih obravnavajo na ustavnem sodišču v zvezi z epidemijo, na kratko je spregovoril o 30-letnici samostojne Slovenije, z vprašanji pa so sodelovali tudi poslušalci.

Alen Salihović

politikakomentardružba

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 12. 2020
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja

Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja

Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

infopolitikapogovorkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.
VEČ ...|18. 12. 2020
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

Alen Salihović

infopolitikapogovorkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 12. 2020
Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

koronaviruszdravstvopogovorinfo

Informativni prispevki

Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

VEČ ...|17. 12. 2020
Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Alen Salihović

koronaviruszdravstvopogovorinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - nadškof Alojzij Cvikl


Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - nadškof Alojzij Cvikl


koronavirusvatikansmrekanadškof alojzij cvikl

Informativni prispevki

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - nadškof Alojzij Cvikl


VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - nadškof Alojzij Cvikl


Alen Salihović

koronavirusvatikansmrekanadškof alojzij cvikl

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

koronavirusvatikansmrekanadškof alojzij cviklanže logar

Informativni prispevki

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Alen Salihović

koronavirusvatikansmrekanadškof alojzij cviklanže logar

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 12. 2020
Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

politikaslovenijavladainfopogovor

Informativni prispevki

Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

VEČ ...|7. 12. 2020
Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

politikaslovenijavladainfopogovor

Pogovor o

VEČ ...|2. 12. 2020
Predsednik države Borut Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.

Predsednik države Borut Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.

koronavirusinfopolitikapogovorborut pahorpogovor o

Pogovor o

Predsednik države Borut Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.

VEČ ...|2. 12. 2020
Predsednik države Borut Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.

Alen Salihović

koronavirusinfopolitikapogovorborut pahorpogovor o

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 12. 2020
Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

koronaviruszdravstvoinfopogovormateja logar

Informativni prispevki

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

VEČ ...|1. 12. 2020
Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Alen Salihović

koronaviruszdravstvoinfopogovormateja logar

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|21. 4. 2021
Premogovnik Velenje

O prihodnosti rudnika Velenje smo govorili z generalnim direktorjem Premogovnika Velenje dr. Janezom Rošarjem in direktorjem Alešem Logarjem. Nekje v 20 letih se obeta zaprtje Premogovnika. Kaj to pomeni za oskrbo z električno energijo, za zaposlene v rudniku, gospodarstvo, lokalno skupnost? Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Premogovnik Velenje

O prihodnosti rudnika Velenje smo govorili z generalnim direktorjem Premogovnika Velenje dr. Janezom Rošarjem in direktorjem Alešem Logarjem. Nekje v 20 letih se obeta zaprtje Premogovnika. Kaj to pomeni za oskrbo z električno energijo, za zaposlene v rudniku, gospodarstvo, lokalno skupnost? Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Radio Ognjišče

družba

Za življenje

VEČ ...|8. 5. 2021
Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

Nataša Ličen

vzgojaodnosistarševstvodružbadružinapogovor

Globine

VEČ ...|13. 4. 2021
O človekovih pravicah (Vsi bratje)

V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.

O človekovih pravicah (Vsi bratje)

V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostoapežpolitikačlovekove pravicevsi bratjeFratelli tutti

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 5. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. maj 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. maj 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke - šmarnice

VEČ ...|9. 5. 2021
Sveta učiteljica in vzgojiteljica

Vzgojiteljice imate otroci še radi, težje pa je z učitelji, ki od vas zahtevajo, da se učite, delate domače naloge in se lepo obnašate. Vendar so v nebesih tudi učitelji in vzgojitelji. Spoznali boste dobro, skrbno in ljubečo vzgojiteljico in učiteljico. Otroci, za katere je skrbela Julija Bililart skrbela, so jo oboževali. Ni jih le vzgajala, temveč jim je tudi svetovala in jih po potrebi tolažila. Bila je učiteljica, ki je otroke iskreno ljubila.

Sveta učiteljica in vzgojiteljica

Vzgojiteljice imate otroci še radi, težje pa je z učitelji, ki od vas zahtevajo, da se učite, delate domače naloge in se lepo obnašate. Vendar so v nebesih tudi učitelji in vzgojitelji. Spoznali boste dobro, skrbno in ljubečo vzgojiteljico in učiteljico. Otroci, za katere je skrbela Julija Bililart skrbela, so jo oboževali. Ni jih le vzgajala, temveč jim je tudi svetovala in jih po potrebi tolažila. Bila je učiteljica, ki je otroke iskreno ljubila.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskešmarnice 2021

O klasiki drugače

VEČ ...|9. 5. 2021
Velikonočne pesmi in Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

V oddaji O klasiki drugače smo v prvem delu med drugim slišali izjemno delo Josipa Klemenčiča, Skalovje groba se razgane. Pesem zaradi zahtevnosti redko slišimo v cerkvi, v nedeljo zvečer smo jo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora. V drugem delu pa smo se posvetili skladbam skladateljev, ki so zaznamovali svoj čas in katerih dela sestavljajo zborovske programe še danes. V letu, ki je posvečeno Josipu Ipavcu, nam bo zapel Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

Velikonočne pesmi in Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

V oddaji O klasiki drugače smo v prvem delu med drugim slišali izjemno delo Josipa Klemenčiča, Skalovje groba se razgane. Pesem zaradi zahtevnosti redko slišimo v cerkvi, v nedeljo zvečer smo jo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora. V drugem delu pa smo se posvetili skladbam skladateljev, ki so zaznamovali svoj čas in katerih dela sestavljajo zborovske programe še danes. V letu, ki je posvečeno Josipu Ipavcu, nam bo zapel Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič, Jure Sešek

glasbaklasika

Luč v temi

VEČ ...|9. 5. 2021
Igranje računlniških iger

V oddaji Luč v temi ste, poleg nekaterih drugih novic, zvedeli, da tudi slepim in slabovidnim ni prizanešeno s skušnjavo igranja računalniških igric, ter kako se je skupina slepih in slabovidnih podala na težko pot spreminjanja svojega življenjskega sloga.  

Igranje računlniških iger

V oddaji Luč v temi ste, poleg nekaterih drugih novic, zvedeli, da tudi slepim in slabovidnim ni prizanešeno s skušnjavo igranja računalniških igric, ter kako se je skupina slepih in slabovidnih podala na težko pot spreminjanja svojega življenjskega sloga.  

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Moja zgodba

VEČ ...|9. 5. 2021
Zbornik Demos na Domžalskem

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri smo predstavili zbornik prispevkov Demos na Domžalskem. Uredila sta ga Igor Podbrežnik in Anton Tomažič, ki sta nam ga v pogovoru tudi približala. Zbornik predstavlja čas začetka demokratizacije slovenske družbe in ljudi, ki so se v prelomnem času pridružili osamosvojitvenim težnjam. Z njim želijo obuditi in ohraniti spomin na prelomne trenutke nacionalne zgodovine na Domžalskem.

Zbornik Demos na Domžalskem

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri smo predstavili zbornik prispevkov Demos na Domžalskem. Uredila sta ga Igor Podbrežnik in Anton Tomažič, ki sta nam ga v pogovoru tudi približala. Zbornik predstavlja čas začetka demokratizacije slovenske družbe in ljudi, ki so se v prelomnem času pridružili osamosvojitvenim težnjam. Z njim želijo obuditi in ohraniti spomin na prelomne trenutke nacionalne zgodovine na Domžalskem.

Jože Bartolj

spominpolitikaIgor PodbrežnikAnton TomažičJože Dežman

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|9. 5. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan