Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V tokratni oddaji Utrip cerkve v Sloveniji ste lahko slišali, kako julij, ko praznujejo god svoje zavetnice Sv. Ane preživljajo družine iz ustanove Anin sklad. Prav tako smo poročali, da je bilo posebej slovesno v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki, ki je ena izmed dveh cerkva grkokatoliške Cerkve v Sloveniji. Obhajali so god svojih zavetnikov. Nismo pa mogli mimo obhajan novih maš in mašniških jubilejev, slovesnosti ob obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo v ljubljanski stolnici, prav tako pa ste slišali, zakaj se je na polemike o Sv. Ladislavu odzval murskosoboški škof Peter Štumpf.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V tokratni oddaji Utrip cerkve v Sloveniji ste lahko slišali, kako julij, ko praznujejo god svoje zavetnice Sv. Ane preživljajo družine iz ustanove Anin sklad. Prav tako smo poročali, da je bilo posebej slovesno v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki, ki je ena izmed dveh cerkva grkokatoliške Cerkve v Sloveniji. Obhajali so god svojih zavetnikov. Nismo pa mogli mimo obhajan novih maš in mašniških jubilejev, slovesnosti ob obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo v ljubljanski stolnici, prav tako pa ste slišali, zakaj se je na polemike o Sv. Ladislavu odzval murskosoboški škof Peter Štumpf.
Iz naših krajev
V tokratni oddaji »Iz naših krajev« ste izvedeli, da so v Velenju odprli podnebno-energetsko pisarno ter v Novi Gorici stanovanjsko skupnost za starejše in nove prostore dnevnega centra za starejše ter, da mariborsko fakulteto za zdravstvene vede čaka širitev. Preselili smo se tudi v oddaji v Prekmurje, kjer bodo zrasli največji steklenjaki za pridelavo zelenjave v državi ter sklenili oddajo s počitniškim utripom. Podjetje MIK Celje je namreč na počitnice zopet odpeljalo sto otrok iz socialno ogroženih družin.
Iz naših krajev
V tokratni oddaji »Iz naših krajev« ste izvedeli, da so v Velenju odprli podnebno-energetsko pisarno ter v Novi Gorici stanovanjsko skupnost za starejše in nove prostore dnevnega centra za starejše ter, da mariborsko fakulteto za zdravstvene vede čaka širitev. Preselili smo se tudi v oddaji v Prekmurje, kjer bodo zrasli največji steklenjaki za pridelavo zelenjave v državi ter sklenili oddajo s počitniškim utripom. Podjetje MIK Celje je namreč na počitnice zopet odpeljalo sto otrok iz socialno ogroženih družin.
Spoznanje več, predsodek manj
V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.
Spoznanje več, predsodek manj
V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.
Iz naših krajev
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.
Iz naših krajev
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.
Pogovor o
Zmagovalka letošnjih evropskih volitev je SDS. V pogovor o smo povabili prvaka stranke Janeza Janšo. Z njim smo govorili o rezultatu volitev, o delovanju vlade in povolilni evropski matematiki. Vabljeni k poslušanju.
Pogovor o
Zmagovalka letošnjih evropskih volitev je SDS. V pogovor o smo povabili prvaka stranke Janeza Janšo. Z njim smo govorili o rezultatu volitev, o delovanju vlade in povolilni evropski matematiki. Vabljeni k poslušanju.
Naš pogled
Pred nami je volilna nedelja. Petič v zgodovini samostojne Slovenije bomo volili Evropske poslanke in poslance. Tokrat bomo v Bruselj poslali devet izbranih. Bera je velika. Imamo namreč 11 list na vsaki od teh pa je devet kandidatk in kandidatov.
Naš pogled
Pred nami je volilna nedelja. Petič v zgodovini samostojne Slovenije bomo volili Evropske poslanke in poslance. Tokrat bomo v Bruselj poslali devet izbranih. Bera je velika. Imamo namreč 11 list na vsaki od teh pa je devet kandidatk in kandidatov.
Informativni prispevki
Minevata dve leti od začetka delovanja vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Za komentar smo poklicali Mirana Videtiča. Dejal je, da uspehe vlade v tem trenutku vidijo samo tisti, ki so njenem plačilnem seznamu. Glede konca referendumske in evropske kampanje pa, da nas čaka brutalen sklep.
Informativni prispevki
Minevata dve leti od začetka delovanja vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Za komentar smo poklicali Mirana Videtiča. Dejal je, da uspehe vlade v tem trenutku vidijo samo tisti, ki so njenem plačilnem seznamu. Glede konca referendumske in evropske kampanje pa, da nas čaka brutalen sklep.
Naš pogled
Počitniško pozdravljeni!
Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.
V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej.
Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo.
Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.
Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.
Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic.
V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne.
Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh.
Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.
Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom.
Pa lepe počitnice!
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. julij 2024 ob 05-ih
Globine
Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes.
Duhovna misel
V Egiptu je muslimanski vladar kalif Al Hakim ukazal ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.
Zgodbe za otroke
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Ritem srca
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!
Petkov večer
Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.