Informativni prispevki

VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Informativni prispevki

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.
VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Alen Salihović

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 12. 2019
Kmetič in Gorenak o obletnici praznovanja mitinga resnice, ki ga sploh ni bilo

Združenje Sever je nedavno praznovalo 30. obletnico akcije Sever. Kot so zapisali naj bi akcija za preprečitev mitinga resnice 1. decembra 1989 zaščitila demokratične procese v Sloveniji in na ta način omogočila izvedbo demokratičnih volitev ter nastanek samostojne in neodvisne države. Da gre za prazne besede združenja, saj se 1. decembra ni zgodilo nič, sta v pogovoru za naš radio povedala Vinko Gorenak in Slavko Kmetič.

Kmetič in Gorenak o obletnici praznovanja mitinga resnice, ki ga sploh ni bilo

Združenje Sever je nedavno praznovalo 30. obletnico akcije Sever. Kot so zapisali naj bi akcija za preprečitev mitinga resnice 1. decembra 1989 zaščitila demokratične procese v Sloveniji in na ta način omogočila izvedbo demokratičnih volitev ter nastanek samostojne in neodvisne države. Da gre za prazne besede združenja, saj se 1. decembra ni zgodilo nič, sta v pogovoru za naš radio povedala Vinko Gorenak in Slavko Kmetič.

miting resnicevsopolitikaspomininfo

Informativni prispevki

Kmetič in Gorenak o obletnici praznovanja mitinga resnice, ki ga sploh ni bilo
Združenje Sever je nedavno praznovalo 30. obletnico akcije Sever. Kot so zapisali naj bi akcija za preprečitev mitinga resnice 1. decembra 1989 zaščitila demokratične procese v Sloveniji in na ta način omogočila izvedbo demokratičnih volitev ter nastanek samostojne in neodvisne države. Da gre za prazne besede združenja, saj se 1. decembra ni zgodilo nič, sta v pogovoru za naš radio povedala Vinko Gorenak in Slavko Kmetič.
VEČ ...|12. 12. 2019
Kmetič in Gorenak o obletnici praznovanja mitinga resnice, ki ga sploh ni bilo
Združenje Sever je nedavno praznovalo 30. obletnico akcije Sever. Kot so zapisali naj bi akcija za preprečitev mitinga resnice 1. decembra 1989 zaščitila demokratične procese v Sloveniji in na ta način omogočila izvedbo demokratičnih volitev ter nastanek samostojne in neodvisne države. Da gre za prazne besede združenja, saj se 1. decembra ni zgodilo nič, sta v pogovoru za naš radio povedala Vinko Gorenak in Slavko Kmetič.

Alen Salihović

miting resnicevsopolitikaspomininfo

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2019
Strokovnjaki pred nakupom pametnih igrač svetujejo premislek

December je čas obdarovanj in pogosto se znajdemo v zadregi, kaj kupiti otrokom. Ponudba igrač je velika, vse bolj pa so popularne pametne igrače. A te pomenijo varnostno tveganje za otroka, zato je treba biti pri nakupu pozoren, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede. O pasteh teh igrač je za Radio Ognjišče spregovoril samostojni strokovni delavec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Marko Puschner, ki deluje na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

Strokovnjaki pred nakupom pametnih igrač svetujejo premislek

December je čas obdarovanj in pogosto se znajdemo v zadregi, kaj kupiti otrokom. Ponudba igrač je velika, vse bolj pa so popularne pametne igrače. A te pomenijo varnostno tveganje za otroka, zato je treba biti pri nakupu pozoren, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede. O pasteh teh igrač je za Radio Ognjišče spregovoril samostojni strokovni delavec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Marko Puschner, ki deluje na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

internetigračeinfootrociizobraževanje

Informativni prispevki

Strokovnjaki pred nakupom pametnih igrač svetujejo premislek
December je čas obdarovanj in pogosto se znajdemo v zadregi, kaj kupiti otrokom. Ponudba igrač je velika, vse bolj pa so popularne pametne igrače. A te pomenijo varnostno tveganje za otroka, zato je treba biti pri nakupu pozoren, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede. O pasteh teh igrač je za Radio Ognjišče spregovoril samostojni strokovni delavec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Marko Puschner, ki deluje na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
VEČ ...|11. 12. 2019
Strokovnjaki pred nakupom pametnih igrač svetujejo premislek
December je čas obdarovanj in pogosto se znajdemo v zadregi, kaj kupiti otrokom. Ponudba igrač je velika, vse bolj pa so popularne pametne igrače. A te pomenijo varnostno tveganje za otroka, zato je treba biti pri nakupu pozoren, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede. O pasteh teh igrač je za Radio Ognjišče spregovoril samostojni strokovni delavec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Marko Puschner, ki deluje na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

Alen Salihović

internetigračeinfootrociizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2019
Profesor dr. Marko Pavliha o odločitvi generalnega pravobranilca EU glede tožbe Slovenije proti Hrvaški

Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.

Profesor dr. Marko Pavliha o odločitvi generalnega pravobranilca EU glede tožbe Slovenije proti Hrvaški

Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.

infopolitikaarbitražapavliha

Informativni prispevki

Profesor dr. Marko Pavliha o odločitvi generalnega pravobranilca EU glede tožbe Slovenije proti Hrvaški
Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.
VEČ ...|11. 12. 2019
Profesor dr. Marko Pavliha o odločitvi generalnega pravobranilca EU glede tožbe Slovenije proti Hrvaški
Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.

Alen Salihović

infopolitikaarbitražapavliha

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 12. 2019
Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?

Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?

Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

domovi za ostarelepodražitveceneinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?
Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.
VEČ ...|6. 12. 2019
Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?
Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

Alen Salihović

domovi za ostarelepodražitveceneinfopogovorpolitika

Pogovor o

VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Pogovor o

Zunajsodno pobite žrtve revolucije
Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije
Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 12. 2019
Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado

Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado

Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

demosobletnicainfopolitikaizobraževanjespomin

Informativni prispevki

Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado
Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado
Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

Alen Salihović

demosobletnicainfopolitikaizobraževanjespomin

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 12. 2019
Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof

Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.

Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof

Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.

duhovnostinfomarkeztCelovecškof

Informativni prispevki

Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof
Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.
VEČ ...|3. 12. 2019
Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof
Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.

Alen Salihović

duhovnostinfomarkeztCelovecškof

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 11. 2019
Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

sodstvonovičinfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.
VEČ ...|27. 11. 2019
Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

Alen Salihović

sodstvonovičinfopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 11. 2019
Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro

Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.

Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro

Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.

prostovoljstvoinfo

Informativni prispevki

Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro
Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.
VEČ ...|27. 11. 2019
Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro
Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.

Alen Salihović

prostovoljstvoinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 11. 2019
Matej Tonin o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji

Predsednik NSi Matej Tonin je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.

Matej Tonin o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji

Predsednik NSi Matej Tonin je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.

elseppmatej tonininfopolitika

Informativni prispevki

Matej Tonin o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji
Predsednik NSi Matej Tonin je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.
VEČ ...|21. 11. 2019
Matej Tonin o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji
Predsednik NSi Matej Tonin je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.

Alen Salihović

elseppmatej tonininfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 11. 2019
Janeza Janša o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji

Predsednik SDS Janez Janša je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.

Janeza Janša o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji

Predsednik SDS Janez Janša je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.

elseppjanez janšainfopolitika

Informativni prispevki

Janeza Janša o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji
Predsednik SDS Janez Janša je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.
VEČ ...|21. 11. 2019
Janeza Janša o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji
Predsednik SDS Janez Janša je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.

Alen Salihović

elseppjanez janšainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 11. 2019
Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci

Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.

Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci

Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.

zlorabeomulecpogovorodnosiotrociinfo

Informativni prispevki

Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci
Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.
VEČ ...|19. 11. 2019
Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci
Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.

Alen Salihović

zlorabeomulecpogovorodnosiotrociinfo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 11. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o svojih ločenih mnenjih

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o svojih ločenih mnenjih

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.

svpmjakličustavno sodiščeločeno mnenjeinfopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o svojih ločenih mnenjih
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.
VEČ ...|18. 11. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o svojih ločenih mnenjih
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.

Alen Salihović

svpmjakličustavno sodiščeločeno mnenjeinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 11. 2019
Spominski zbor ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana

V dvorani Katoliškega inštituta je ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana potekal spominski zbor na katerem so sodelovali p. dr. Metod Benedik, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Renato Podbersič in dr. Helena Jaklitsch, pisni prispevek je dal dr. Stane Granda. Zbor je povezoval Alen Salihović.

Spominski zbor ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana

V dvorani Katoliškega inštituta je ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana potekal spominski zbor na katerem so sodelovali p. dr. Metod Benedik, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Renato Podbersič in dr. Helena Jaklitsch, pisni prispevek je dal dr. Stane Granda. Zbor je povezoval Alen Salihović.

rozmanzborspomininfoizobraževanje

Informativni prispevki

Spominski zbor ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana
V dvorani Katoliškega inštituta je ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana potekal spominski zbor na katerem so sodelovali p. dr. Metod Benedik, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Renato Podbersič in dr. Helena Jaklitsch, pisni prispevek je dal dr. Stane Granda. Zbor je povezoval Alen Salihović.
VEČ ...|18. 11. 2019
Spominski zbor ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana
V dvorani Katoliškega inštituta je ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana potekal spominski zbor na katerem so sodelovali p. dr. Metod Benedik, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Renato Podbersič in dr. Helena Jaklitsch, pisni prispevek je dal dr. Stane Granda. Zbor je povezoval Alen Salihović.

Alen Salihović

rozmanzborspomininfoizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 11. 2019
Sveta maša ob 60-letnici smrti škofa Gregorija Rožmana

Nadškof Stanislav Zore je vodil slovesno somaševanje v ljubljanski stolnici. Dejal je, da ko so se proti Gregoriju Rožmanu dvigali valovi klevet, obtožb in sovraštva, je ostajal pastir, ki ga najbolj skrbi njegovo ljudstvo in njegov narod.

Sveta maša ob 60-letnici smrti škofa Gregorija Rožmana

Nadškof Stanislav Zore je vodil slovesno somaševanje v ljubljanski stolnici. Dejal je, da ko so se proti Gregoriju Rožmanu dvigali valovi klevet, obtožb in sovraštva, je ostajal pastir, ki ga najbolj skrbi njegovo ljudstvo in njegov narod.

rozmanzborspomininfoizobraževanje

Informativni prispevki

Sveta maša ob 60-letnici smrti škofa Gregorija Rožmana
Nadškof Stanislav Zore je vodil slovesno somaševanje v ljubljanski stolnici. Dejal je, da ko so se proti Gregoriju Rožmanu dvigali valovi klevet, obtožb in sovraštva, je ostajal pastir, ki ga najbolj skrbi njegovo ljudstvo in njegov narod.
VEČ ...|18. 11. 2019
Sveta maša ob 60-letnici smrti škofa Gregorija Rožmana
Nadškof Stanislav Zore je vodil slovesno somaševanje v ljubljanski stolnici. Dejal je, da ko so se proti Gregoriju Rožmanu dvigali valovi klevet, obtožb in sovraštva, je ostajal pastir, ki ga najbolj skrbi njegovo ljudstvo in njegov narod.

Alen Salihović

rozmanzborspomininfoizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 11. 2019
Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa

Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa

Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

zdravjesladkorna bolezeninfoizobraževanjeotroci

Informativni prispevki

Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa
Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.
VEČ ...|14. 11. 2019
Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa
Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Alen Salihović

zdravjesladkorna bolezeninfoizobraževanjeotroci

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

starostdomovi za ostarele

Pogovor o

Težave v domovih za ostarele
Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele
Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 10. 2019
P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.

P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.

duhovnostkomentarkulturadružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.
VEČ ...|28. 10. 2019
P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.

Alen Salihović

duhovnostkomentarkulturadružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 10. 2019
Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi

Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.

Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi

Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi
Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.
VEČ ...|28. 10. 2019
Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi
Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.

Alen Salihović

infopogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 10. 2019
Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o pestrem dogajanju na ustavnem sodišču

V tokratni oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o pritiskih, ki se preko disciplinskih in etičnih komisij vršijo na sodnike. Oddajo pa smo začeli s pestrim dogajanjem na ustavnem sodišču.

Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o pestrem dogajanju na ustavnem sodišču

V tokratni oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o pritiskih, ki se preko disciplinskih in etičnih komisij vršijo na sodnike. Oddajo pa smo začeli s pestrim dogajanjem na ustavnem sodišču.

svpmzobecustavno sodiščenovičinfopolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o pestrem dogajanju na ustavnem sodišču
V tokratni oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o pritiskih, ki se preko disciplinskih in etičnih komisij vršijo na sodnike. Oddajo pa smo začeli s pestrim dogajanjem na ustavnem sodišču.
VEČ ...|21. 10. 2019
Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o pestrem dogajanju na ustavnem sodišču
V tokratni oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o pritiskih, ki se preko disciplinskih in etičnih komisij vršijo na sodnike. Oddajo pa smo začeli s pestrim dogajanjem na ustavnem sodišču.

Alen Salihović

svpmzobecustavno sodiščenovičinfopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

katedrala svobodezasebnojavnoinfopolitika

Informativni prispevki

Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Alen Salihović

katedrala svobodezasebnojavnoinfopolitika

Pogovor o

VEČ ...|16. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Pogovor o

Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi
Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«
VEČ ...|16. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi
Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Alen Salihović

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete

Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete

Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Informativni prispevki

Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

Alen Salihović

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2019
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.
VEČ ...|30. 9. 2019
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

Alen Salihović

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2019
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.
VEČ ...|30. 9. 2019
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

Alen Salihović

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2019
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva

Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva

Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

infopolitikapogovorvera mejak

Informativni prispevki

Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.
VEČ ...|23. 9. 2019
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

Alen Salihović

infopolitikapogovorvera mejak

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje

Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje

Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

medijizakonodajainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Alen Salihović

medijizakonodajainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Informativni prispevki

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Alen Salihović

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 9. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

infopogovorsvpmklemen jakličustavno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.
VEČ ...|16. 9. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Alen Salihović

infopogovorsvpmklemen jakličustavno sodišče

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Informativni prispevki

Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Alen Salihović

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Pogovor o

VEČ ...|4. 9. 2019
Alojz Kovšca kritično o stanju v slovenski politiki

S predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se pogovarjali o aktualnih političnih zadevah. Koliko vroča bo politična jesen je predvsem odvisno od politike in politikov. A zaradi tega ne bo manjkalo vprašanj: Kje zaostajamo, kaj storiti najprej, kdo naj bi povezoval narod in kako, bodo pri pokrajinah zmagali politični ali strokovni interesi... In to so vprašanja, ki smo jih zastavili predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci. Gre za državno institucijo, ki je marsikomu trn v peti.

Alojz Kovšca kritično o stanju v slovenski politiki

S predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se pogovarjali o aktualnih političnih zadevah. Koliko vroča bo politična jesen je predvsem odvisno od politike in politikov. A zaradi tega ne bo manjkalo vprašanj: Kje zaostajamo, kaj storiti najprej, kdo naj bi povezoval narod in kako, bodo pri pokrajinah zmagali politični ali strokovni interesi... In to so vprašanja, ki smo jih zastavili predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci. Gre za državno institucijo, ki je marsikomu trn v peti.

pogovor opolitikadržavni svetslovenijakomentarinfopogovor

Pogovor o

Alojz Kovšca kritično o stanju v slovenski politiki
S predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se pogovarjali o aktualnih političnih zadevah. Koliko vroča bo politična jesen je predvsem odvisno od politike in politikov. A zaradi tega ne bo manjkalo vprašanj: Kje zaostajamo, kaj storiti najprej, kdo naj bi povezoval narod in kako, bodo pri pokrajinah zmagali politični ali strokovni interesi... In to so vprašanja, ki smo jih zastavili predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci. Gre za državno institucijo, ki je marsikomu trn v peti.
VEČ ...|4. 9. 2019
Alojz Kovšca kritično o stanju v slovenski politiki
S predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se pogovarjali o aktualnih političnih zadevah. Koliko vroča bo politična jesen je predvsem odvisno od politike in politikov. A zaradi tega ne bo manjkalo vprašanj: Kje zaostajamo, kaj storiti najprej, kdo naj bi povezoval narod in kako, bodo pri pokrajinah zmagali politični ali strokovni interesi... In to so vprašanja, ki smo jih zastavili predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci. Gre za državno institucijo, ki je marsikomu trn v peti.

Alen Salihović

pogovor opolitikadržavni svetslovenijakomentarinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 9. 2019
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!

7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!

7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

pričevanjetaboriščesmrtkomunizempolitika

Informativni prispevki

Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.
VEČ ...|4. 9. 2019
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

Alen Salihović

pričevanjetaboriščesmrtkomunizempolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

spravapogovorinfopolitikaizobraževanje

Informativni prispevki

Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.
VEČ ...|21. 8. 2019
Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

spravapogovorinfopolitikaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana

Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana

Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana
Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.
VEČ ...|21. 8. 2019
Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana
Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

Alen Salihović

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana

V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana

V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana
V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.
VEČ ...|21. 8. 2019
Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana
V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

Alen Salihović

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

italijapolitikainfoizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.
VEČ ...|21. 8. 2019
Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Alen Salihović

italijapolitikainfoizobraževanjepogovor

Srečanja

VEČ ...|20. 8. 2019
„Irena, lahko noč“

V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

„Irena, lahko noč“

V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

pogovorkultura

Srečanja

„Irena, lahko noč“
V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.
VEČ ...|20. 8. 2019
„Irena, lahko noč“
V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

Alen Salihović

pogovorkultura

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 8. 2019
Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana

Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana

Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

ivan omansmrtinfospomin

Informativni prispevki

Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.
VEČ ...|20. 8. 2019
Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

Alen Salihović

ivan omansmrtinfospomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 8. 2019
Pogovor z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem

V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.

Pogovor z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem

V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.

družbapogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Pogovor z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem
V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.
VEČ ...|19. 8. 2019
Pogovor z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem
V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.

Alen Salihović

družbapogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Informativni prispevki

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.
VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

Alen Salihović

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 8. 2019
Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman

V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.

Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman

V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.

infopolitikapogovorpokrajine

Informativni prispevki

Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman
V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.
VEČ ...|16. 8. 2019
Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman
V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.

Alen Salihović

infopolitikapogovorpokrajine

Pogovor o

VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Pogovor o

Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.
VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Alen Salihović

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo

Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo

Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

infospominpolitika

Informativni prispevki

Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.
VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

infospominpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 8. 2019
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

infopolitikadružbastrespravičnost in mir

Informativni prispevki

Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.
VEČ ...|13. 8. 2019
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

Alen Salihović

infopolitikadružbastrespravičnost in mir

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 8. 2019
Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni

Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.

Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni

Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.

infopolitikapogovorreporter

Informativni prispevki

Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni
Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.
VEČ ...|12. 8. 2019
Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni
Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.

Alen Salihović

infopolitikapogovorreporter

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 8. 2019
Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet

Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet

Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

pokrajineslovenijainfopolitika

Informativni prispevki

Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet
Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.
VEČ ...|5. 8. 2019
Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet
Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

Alen Salihović

pokrajineslovenijainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 8. 2019
Utrinek s 30. Festivala mladih v Medžugorju - odprtje

Srečanja se udeležujejo tudi mladi iz Slovenije. Spremlja jih p. Damjan Tikvič.

Utrinek s 30. Festivala mladih v Medžugorju - odprtje

Srečanja se udeležujejo tudi mladi iz Slovenije. Spremlja jih p. Damjan Tikvič.

pogovorduhovnostmladimedžugorje

Informativni prispevki

Utrinek s 30. Festivala mladih v Medžugorju - odprtje
Srečanja se udeležujejo tudi mladi iz Slovenije. Spremlja jih p. Damjan Tikvič.
VEČ ...|2. 8. 2019
Utrinek s 30. Festivala mladih v Medžugorju - odprtje
Srečanja se udeležujejo tudi mladi iz Slovenije. Spremlja jih p. Damjan Tikvič.

Alen Salihović

pogovorduhovnostmladimedžugorje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 8. 2019
60. let tekmovanj v oranju

V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.

60. let tekmovanj v oranju

V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

60. let tekmovanj v oranju
V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.
VEČ ...|1. 8. 2019
60. let tekmovanj v oranju
V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.

Alen Salihović

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 7. 2019
Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«

»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«

»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

infopolitikapogovordržavni svet

Informativni prispevki

Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«
»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«
VEČ ...|30. 7. 2019
Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«
»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

Alen Salihović

infopolitikapogovordržavni svet

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|12. 12. 2019
Kakovost zraka v stanovanju

Strokovnjaka iz podjetja MIK Celje. Boštjan Cizelj in Karmen Petrej sta odgovarjala na vprašanja kako izboljšati kakovost zraka v stanovanju, kako izbrati okna in vrata.

Kakovost zraka v stanovanju

Strokovnjaka iz podjetja MIK Celje. Boštjan Cizelj in Karmen Petrej sta odgovarjala na vprašanja kako izboljšati kakovost zraka v stanovanju, kako izbrati okna in vrata.

Tanja Dominko

svetovanjeoknovrata

Komentar tedna

VEČ ...|6. 12. 2019
Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?

Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?

Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Hubert Požarnik

komentardružbanarava

Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Dogodki

VEČ ...|28. 11. 2019
Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|8. 12. 2019
Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije

Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.

Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije

Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 12. 2019
Knjige krožka Virgil Šček - Koncerti kvinteta Vintgar - Mira Ličen razstavlja v Zadru

Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v Ljubljani predstavlja dve knjigi Boj za narodne pravice in demokracijo in Županovi iz Lonjerja.Kvintet Vintgar pripravlja sklop adventno božičnih koncertov, predstavlja jih Ambrož Černe.Na povabilo Muzeja antičnega stekla iz Zadra na Hrvaškem, bo tam jaslice iz stekla razstavljala Mira Ličen.

Knjige krožka Virgil Šček - Koncerti kvinteta Vintgar - Mira Ličen razstavlja v Zadru

Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v Ljubljani predstavlja dve knjigi Boj za narodne pravice in demokracijo in Županovi iz Lonjerja.Kvintet Vintgar pripravlja sklop adventno božičnih koncertov, predstavlja jih Ambrož Černe.Na povabilo Muzeja antičnega stekla iz Zadra na Hrvaškem, bo tam jaslice iz stekla razstavljala Mira Ličen.

Jože Bartolj

kulturaAmbrož ČerneMira Ličen

Komentar Družina

VEČ ...|12. 12. 2019
Hanzi Tomažič: Sporočilo s Podjunskega polja

Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?

Hanzi Tomažič: Sporočilo s Podjunskega polja

Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?

Hanzi Tomažič

komentar

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 12. 2019
Američan, ki v Bovcu vari pivo

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Američan, ki v Bovcu vari pivo

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeturizempogovorpodjetništvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 12. 2019
Pomen shem kakovosti medu

Čebelarji si prizadevajo, da bi ohranili kakovost medu, kot ga pridelajo čebela v panju in takega tudi ponudili potrošnikom. Pri tem pa si pomagajo tudi z vklučevanjem v sheme kakovosti, ki vse zahtevajo dodaten nadzor. Nataša Lilek, svetovalka za varno hrano pri ČZS.

Pomen shem kakovosti medu

Čebelarji si prizadevajo, da bi ohranili kakovost medu, kot ga pridelajo čebela v panju in takega tudi ponudili potrošnikom. Pri tem pa si pomagajo tudi z vklučevanjem v sheme kakovosti, ki vse zahtevajo dodaten nadzor. Nataša Lilek, svetovalka za varno hrano pri ČZS.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|12. 12. 2019
Kakovost zraka v stanovanju

Strokovnjaka iz podjetja MIK Celje. Boštjan Cizelj in Karmen Petrej sta odgovarjala na vprašanja kako izboljšati kakovost zraka v stanovanju, kako izbrati okna in vrata.

Kakovost zraka v stanovanju

Strokovnjaka iz podjetja MIK Celje. Boštjan Cizelj in Karmen Petrej sta odgovarjala na vprašanja kako izboljšati kakovost zraka v stanovanju, kako izbrati okna in vrata.

Tanja Dominko

svetovanjeoknovrata