Informativni prispevki

VEČ ...|16. 8. 2019
Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman

V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.

Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman

V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.

infopolitikapogovorpokrajine

Informativni prispevki

Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman
V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.
VEČ ...|16. 8. 2019
Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman
V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.

Alen Salihović

infopolitikapogovorpokrajine

Pogovor o

VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Pogovor o

Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.
VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Alen Salihović

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo

Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo

Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

infospominpolitika

Informativni prispevki

Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.
VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

infospominpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 8. 2019
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

infopolitikadružbastrespravičnost in mir

Informativni prispevki

Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.
VEČ ...|13. 8. 2019
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

Alen Salihović

infopolitikadružbastrespravičnost in mir

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 8. 2019
Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni

Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.

Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni

Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.

infopolitikapogovorreporter

Informativni prispevki

Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni
Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.
VEČ ...|12. 8. 2019
Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni
Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.

Alen Salihović

infopolitikapogovorreporter

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 8. 2019
Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet

Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet

Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

pokrajineslovenijainfopolitika

Informativni prispevki

Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet
Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.
VEČ ...|5. 8. 2019
Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet
Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

Alen Salihović

pokrajineslovenijainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 8. 2019
Utrinek s 30. Festivala mladih v Medžugorju - odprtje

Srečanja se udeležujejo tudi mladi iz Slovenije. Spremlja jih p. Damjan Tikvič.

Utrinek s 30. Festivala mladih v Medžugorju - odprtje

Srečanja se udeležujejo tudi mladi iz Slovenije. Spremlja jih p. Damjan Tikvič.

pogovorduhovnostmladimedžugorje

Informativni prispevki

Utrinek s 30. Festivala mladih v Medžugorju - odprtje
Srečanja se udeležujejo tudi mladi iz Slovenije. Spremlja jih p. Damjan Tikvič.
VEČ ...|2. 8. 2019
Utrinek s 30. Festivala mladih v Medžugorju - odprtje
Srečanja se udeležujejo tudi mladi iz Slovenije. Spremlja jih p. Damjan Tikvič.

Alen Salihović

pogovorduhovnostmladimedžugorje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 8. 2019
60. let tekmovanj v oranju

V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.

60. let tekmovanj v oranju

V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

60. let tekmovanj v oranju
V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.
VEČ ...|1. 8. 2019
60. let tekmovanj v oranju
V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.

Alen Salihović

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 7. 2019
Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«

»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«

»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

infopolitikapogovordržavni svet

Informativni prispevki

Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«
»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«
VEČ ...|30. 7. 2019
Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«
»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

Alen Salihović

infopolitikapogovordržavni svet

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 7. 2019
Tisoči mladih, tudi iz Slovenije na Mladifest v Medžugorje

V Medžugorju je vse nared za 30. Festival mladih. Pod geslom »Hôdi za menoj!« bo potekal od 1. do 6. avgusta. Dogodka se vsako leto udeleži več deset tisoč mladih iz vsega sveta, tudi Slovenije. Med tistimi, ki bo vodila tja skupino mladih je Julijana Leskovec. Podrobno je za Radio Ognjišče predstavila program dogajanja.

Tisoči mladih, tudi iz Slovenije na Mladifest v Medžugorje

V Medžugorju je vse nared za 30. Festival mladih. Pod geslom »Hôdi za menoj!« bo potekal od 1. do 6. avgusta. Dogodka se vsako leto udeleži več deset tisoč mladih iz vsega sveta, tudi Slovenije. Med tistimi, ki bo vodila tja skupino mladih je Julijana Leskovec. Podrobno je za Radio Ognjišče predstavila program dogajanja.

pogovorduhovnostmladimedžugorje

Informativni prispevki

Tisoči mladih, tudi iz Slovenije na Mladifest v Medžugorje
V Medžugorju je vse nared za 30. Festival mladih. Pod geslom »Hôdi za menoj!« bo potekal od 1. do 6. avgusta. Dogodka se vsako leto udeleži več deset tisoč mladih iz vsega sveta, tudi Slovenije. Med tistimi, ki bo vodila tja skupino mladih je Julijana Leskovec. Podrobno je za Radio Ognjišče predstavila program dogajanja.
VEČ ...|29. 7. 2019
Tisoči mladih, tudi iz Slovenije na Mladifest v Medžugorje
V Medžugorju je vse nared za 30. Festival mladih. Pod geslom »Hôdi za menoj!« bo potekal od 1. do 6. avgusta. Dogodka se vsako leto udeleži več deset tisoč mladih iz vsega sveta, tudi Slovenije. Med tistimi, ki bo vodila tja skupino mladih je Julijana Leskovec. Podrobno je za Radio Ognjišče predstavila program dogajanja.

Alen Salihović

pogovorduhovnostmladimedžugorje

Iz naših krajev

VEČ ...|27. 7. 2019
Ljubno ob Savinji, Ajdovščina, Kanal ob Soči, Piran

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko slišali, da na Ljubnem ob Savinji poteka ena najstarejših tradicionalnih prireditev, že 59. Flosarski bal, ki bo vrh dosegla prihodnji konec tedna. Za vas smo pripravili tudi prispevek, da bodo z vodo iz zadrževalnika Vogršček zgornji del Vipavske doline lahko namakali proti koncu naslednjega desetletja. Spomnili smo še na eno poletno dogajanje. Občina Kanal ob Soči je v sodelovanju z lokalnim turistično informacijskim centrom in domačimi društvi pripravila sklop prireditev Poletje v Kanalu, ki bogati dogajanje v kraju. Ob sklepu pa smo šli na slovensko obalo. Ta skriva številne čudovite kotičke in ponuja tudi veličastne razglede. V njih je znova mogoče bolj varno uživati na pešpoti med Piranom in Fieso.

Ljubno ob Savinji, Ajdovščina, Kanal ob Soči, Piran

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko slišali, da na Ljubnem ob Savinji poteka ena najstarejših tradicionalnih prireditev, že 59. Flosarski bal, ki bo vrh dosegla prihodnji konec tedna. Za vas smo pripravili tudi prispevek, da bodo z vodo iz zadrževalnika Vogršček zgornji del Vipavske doline lahko namakali proti koncu naslednjega desetletja. Spomnili smo še na eno poletno dogajanje. Občina Kanal ob Soči je v sodelovanju z lokalnim turistično informacijskim centrom in domačimi društvi pripravila sklop prireditev Poletje v Kanalu, ki bogati dogajanje v kraju. Ob sklepu pa smo šli na slovensko obalo. Ta skriva številne čudovite kotičke in ponuja tudi veličastne razglede. V njih je znova mogoče bolj varno uživati na pešpoti med Piranom in Fieso.

družbanarava

Iz naših krajev

Ljubno ob Savinji, Ajdovščina, Kanal ob Soči, Piran
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko slišali, da na Ljubnem ob Savinji poteka ena najstarejših tradicionalnih prireditev, že 59. Flosarski bal, ki bo vrh dosegla prihodnji konec tedna. Za vas smo pripravili tudi prispevek, da bodo z vodo iz zadrževalnika Vogršček zgornji del Vipavske doline lahko namakali proti koncu naslednjega desetletja. Spomnili smo še na eno poletno dogajanje. Občina Kanal ob Soči je v sodelovanju z lokalnim turistično informacijskim centrom in domačimi društvi pripravila sklop prireditev Poletje v Kanalu, ki bogati dogajanje v kraju. Ob sklepu pa smo šli na slovensko obalo. Ta skriva številne čudovite kotičke in ponuja tudi veličastne razglede. V njih je znova mogoče bolj varno uživati na pešpoti med Piranom in Fieso.
VEČ ...|27. 7. 2019
Ljubno ob Savinji, Ajdovščina, Kanal ob Soči, Piran
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko slišali, da na Ljubnem ob Savinji poteka ena najstarejših tradicionalnih prireditev, že 59. Flosarski bal, ki bo vrh dosegla prihodnji konec tedna. Za vas smo pripravili tudi prispevek, da bodo z vodo iz zadrževalnika Vogršček zgornji del Vipavske doline lahko namakali proti koncu naslednjega desetletja. Spomnili smo še na eno poletno dogajanje. Občina Kanal ob Soči je v sodelovanju z lokalnim turistično informacijskim centrom in domačimi društvi pripravila sklop prireditev Poletje v Kanalu, ki bogati dogajanje v kraju. Ob sklepu pa smo šli na slovensko obalo. Ta skriva številne čudovite kotičke in ponuja tudi veličastne razglede. V njih je znova mogoče bolj varno uživati na pešpoti med Piranom in Fieso.

Alen Salihović

družbanarava

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 7. 2019
Pomurski poslanci tudi uradno za poimenovanje male dvorane parlamenta po duhovniku Matiji Slaviču

Vodja poslanske skupine NSi in predsednik kluba pomurskih poslancev Jožef Horvat je tudi uradno predlagal, da se mala parlamentarna dvorana po prenovi poimenuje po Matiji Slaviču, ki velja za enega najzaslužnejših za priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Pomurski poslanci tudi uradno za poimenovanje male dvorane parlamenta po duhovniku Matiji Slaviču

Vodja poslanske skupine NSi in predsednik kluba pomurskih poslancev Jožef Horvat je tudi uradno predlagal, da se mala parlamentarna dvorana po prenovi poimenuje po Matiji Slaviču, ki velja za enega najzaslužnejših za priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

Pomurski poslanci tudi uradno za poimenovanje male dvorane parlamenta po duhovniku Matiji Slaviču
Vodja poslanske skupine NSi in predsednik kluba pomurskih poslancev Jožef Horvat je tudi uradno predlagal, da se mala parlamentarna dvorana po prenovi poimenuje po Matiji Slaviču, ki velja za enega najzaslužnejših za priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
VEČ ...|26. 7. 2019
Pomurski poslanci tudi uradno za poimenovanje male dvorane parlamenta po duhovniku Matiji Slaviču
Vodja poslanske skupine NSi in predsednik kluba pomurskih poslancev Jožef Horvat je tudi uradno predlagal, da se mala parlamentarna dvorana po prenovi poimenuje po Matiji Slaviču, ki velja za enega najzaslužnejših za priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Alen Salihović

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 7. 2019
Poslanec Kaloh o prikritih prisluškovalnih naprava policije

Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. V omenjenih strankah so zadovoljni, na notranjem ministrstvu odločitev obžalujejo. Pogovarjali smo se s poslancem SDS Dejanom Kalohom.

Poslanec Kaloh o prikritih prisluškovalnih naprava policije

Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. V omenjenih strankah so zadovoljni, na notranjem ministrstvu odločitev obžalujejo. Pogovarjali smo se s poslancem SDS Dejanom Kalohom.

imsiprisluškovanjepolicijainfopolitika

Informativni prispevki

Poslanec Kaloh o prikritih prisluškovalnih naprava policije
Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. V omenjenih strankah so zadovoljni, na notranjem ministrstvu odločitev obžalujejo. Pogovarjali smo se s poslancem SDS Dejanom Kalohom.
VEČ ...|24. 7. 2019
Poslanec Kaloh o prikritih prisluškovalnih naprava policije
Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. V omenjenih strankah so zadovoljni, na notranjem ministrstvu odločitev obžalujejo. Pogovarjali smo se s poslancem SDS Dejanom Kalohom.

Alen Salihović

imsiprisluškovanjepolicijainfopolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

SAZUumetnost

Kulturni utrinki

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.
VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Marjan Bunič

SAZUumetnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2019
Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

Gost Stane Granda
Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
VEČ ...|22. 7. 2019
Gost Stane Granda
Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Alen Salihović

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 7. 2019
Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu

Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.

Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu

Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.

lunainfoizobraževanjepogovornarava

Informativni prispevki

Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu
Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.
VEČ ...|19. 7. 2019
Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu
Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.

Alen Salihović

lunainfoizobraževanjepogovornarava

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2019
Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja

Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.

Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja

Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.

infopolitikaeu

Informativni prispevki

Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja
Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.
VEČ ...|18. 7. 2019
Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja
Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.

Alen Salihović

infopolitikaeu

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2019
Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

infoizobraževanjepolitikapogovor

Informativni prispevki

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim
»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.
VEČ ...|18. 7. 2019
Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim
»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 7. 2019
Ustavni sodnik ddr Klemen Jaklič o delitvi položajev v EU ter odločitvah ustavnih sodnikov

V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o težavah pri delitvi položajev v Evropski uniji, neizvolitvi Marka Pavlihe na mesto sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu ter o njegovih ločenih mnenjih. Prva govori o Preiskavi poslančeve pisarne v Državnem zboru, druga pa o tem, kje sedi obtoženi, nismo pa mogli mimo zakona o duševnem zdravju, ki je v neskladju z ustavo ter o tem, da bo moralo upravno sodišče o pritožbi Vilija Kovačiča na izid lokalnih volitev v Ljubljani odločati znova.

Ustavni sodnik ddr Klemen Jaklič o delitvi položajev v EU ter odločitvah ustavnih sodnikov

V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o težavah pri delitvi položajev v Evropski uniji, neizvolitvi Marka Pavlihe na mesto sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu ter o njegovih ločenih mnenjih. Prva govori o Preiskavi poslančeve pisarne v Državnem zboru, druga pa o tem, kje sedi obtoženi, nismo pa mogli mimo zakona o duševnem zdravju, ki je v neskladju z ustavo ter o tem, da bo moralo upravno sodišče o pritožbi Vilija Kovačiča na izid lokalnih volitev v Ljubljani odločati znova.

družbakomentarpolitikajaklič

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik ddr Klemen Jaklič o delitvi položajev v EU ter odločitvah ustavnih sodnikov
V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o težavah pri delitvi položajev v Evropski uniji, neizvolitvi Marka Pavlihe na mesto sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu ter o njegovih ločenih mnenjih. Prva govori o Preiskavi poslančeve pisarne v Državnem zboru, druga pa o tem, kje sedi obtoženi, nismo pa mogli mimo zakona o duševnem zdravju, ki je v neskladju z ustavo ter o tem, da bo moralo upravno sodišče o pritožbi Vilija Kovačiča na izid lokalnih volitev v Ljubljani odločati znova.
VEČ ...|15. 7. 2019
Ustavni sodnik ddr Klemen Jaklič o delitvi položajev v EU ter odločitvah ustavnih sodnikov
V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o težavah pri delitvi položajev v Evropski uniji, neizvolitvi Marka Pavlihe na mesto sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu ter o njegovih ločenih mnenjih. Prva govori o Preiskavi poslančeve pisarne v Državnem zboru, druga pa o tem, kje sedi obtoženi, nismo pa mogli mimo zakona o duševnem zdravju, ki je v neskladju z ustavo ter o tem, da bo moralo upravno sodišče o pritožbi Vilija Kovačiča na izid lokalnih volitev v Ljubljani odločati znova.

Alen Salihović

družbakomentarpolitikajaklič

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 7. 2019
Alojz Kovšca pred glasovanjem o vetu na novelo zakona o financiranju izobraževanja o ostro nekaterih očitkih

Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.

Alojz Kovšca pred glasovanjem o vetu na novelo zakona o financiranju izobraževanja o ostro nekaterih očitkih

Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.

državni svetvetokovšcadružbaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Alojz Kovšca pred glasovanjem o vetu na novelo zakona o financiranju izobraževanja o ostro nekaterih očitkih
Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.
VEČ ...|15. 7. 2019
Alojz Kovšca pred glasovanjem o vetu na novelo zakona o financiranju izobraževanja o ostro nekaterih očitkih
Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.

Alen Salihović

državni svetvetokovšcadružbaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 7. 2019
Prelat Slabe in Peterle v Šentjoštu o spravi in veličini tet

Pri Kapeli mučencev v Šentjoštu je bila 30. junija sveta maša za žrtve revolucije. Daroval jo je prelat Anton Slabe. Po spominskem bogoslužju je zbrane nagovoril prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.

Prelat Slabe in Peterle v Šentjoštu o spravi in veličini tet

Pri Kapeli mučencev v Šentjoštu je bila 30. junija sveta maša za žrtve revolucije. Daroval jo je prelat Anton Slabe. Po spominskem bogoslužju je zbrane nagovoril prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.

spravamašašentjoštpeterledružbaslabepolitikaspomin

Informativni prispevki

Prelat Slabe in Peterle v Šentjoštu o spravi in veličini tet
Pri Kapeli mučencev v Šentjoštu je bila 30. junija sveta maša za žrtve revolucije. Daroval jo je prelat Anton Slabe. Po spominskem bogoslužju je zbrane nagovoril prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.
VEČ ...|1. 7. 2019
Prelat Slabe in Peterle v Šentjoštu o spravi in veličini tet
Pri Kapeli mučencev v Šentjoštu je bila 30. junija sveta maša za žrtve revolucije. Daroval jo je prelat Anton Slabe. Po spominskem bogoslužju je zbrane nagovoril prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.

Alen Salihović

spravamašašentjoštpeterledružbaslabepolitikaspomin

Z ljudmi na poti

VEČ ...|30. 6. 2019
Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković

V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.

Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković

V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.
VEČ ...|30. 6. 2019
Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.

Alen Salihović

družbapogovor

Iz naših krajev

VEČ ...|29. 6. 2019
Celje, Podčetrtek, Strunjan, Hoče

Za tokratno oddajo Iz naših krajev smo poklicali v Celje, ki je bilo pred nekaj dnevi že skoraj tradicionalno med prizorišči znamenite kolesarske dirke po Sloveniji, kar so v knežjem mestu po oceni župana Bojana Šrota dobro izkoristili. Slišali ste lahko tudi župana občine Podčetrtek Petra Misjo. Zanimalo nas je, s kakšnimi pričakovanji vstopajo v počitniški čas in kako živi turizem v njihovi ter v sosednjih občinah. Zanimiva je tudi novica za mlade, da je Panasonic v Hočah odprl svoj prvi učni center v Sloveniji. Pokukali pa smo še na obalo v Strunjan. Tamkajšnji krajinski park ima smele načrte za prihodnost. Sodeloval pa je tudi v projektu približanja parkoslovja šolarjem.

Celje, Podčetrtek, Strunjan, Hoče

Za tokratno oddajo Iz naših krajev smo poklicali v Celje, ki je bilo pred nekaj dnevi že skoraj tradicionalno med prizorišči znamenite kolesarske dirke po Sloveniji, kar so v knežjem mestu po oceni župana Bojana Šrota dobro izkoristili. Slišali ste lahko tudi župana občine Podčetrtek Petra Misjo. Zanimalo nas je, s kakšnimi pričakovanji vstopajo v počitniški čas in kako živi turizem v njihovi ter v sosednjih občinah. Zanimiva je tudi novica za mlade, da je Panasonic v Hočah odprl svoj prvi učni center v Sloveniji. Pokukali pa smo še na obalo v Strunjan. Tamkajšnji krajinski park ima smele načrte za prihodnost. Sodeloval pa je tudi v projektu približanja parkoslovja šolarjem.

infodružbapolitika

Iz naših krajev

Celje, Podčetrtek, Strunjan, Hoče
Za tokratno oddajo Iz naših krajev smo poklicali v Celje, ki je bilo pred nekaj dnevi že skoraj tradicionalno med prizorišči znamenite kolesarske dirke po Sloveniji, kar so v knežjem mestu po oceni župana Bojana Šrota dobro izkoristili. Slišali ste lahko tudi župana občine Podčetrtek Petra Misjo. Zanimalo nas je, s kakšnimi pričakovanji vstopajo v počitniški čas in kako živi turizem v njihovi ter v sosednjih občinah. Zanimiva je tudi novica za mlade, da je Panasonic v Hočah odprl svoj prvi učni center v Sloveniji. Pokukali pa smo še na obalo v Strunjan. Tamkajšnji krajinski park ima smele načrte za prihodnost. Sodeloval pa je tudi v projektu približanja parkoslovja šolarjem.
VEČ ...|29. 6. 2019
Celje, Podčetrtek, Strunjan, Hoče
Za tokratno oddajo Iz naših krajev smo poklicali v Celje, ki je bilo pred nekaj dnevi že skoraj tradicionalno med prizorišči znamenite kolesarske dirke po Sloveniji, kar so v knežjem mestu po oceni župana Bojana Šrota dobro izkoristili. Slišali ste lahko tudi župana občine Podčetrtek Petra Misjo. Zanimalo nas je, s kakšnimi pričakovanji vstopajo v počitniški čas in kako živi turizem v njihovi ter v sosednjih občinah. Zanimiva je tudi novica za mlade, da je Panasonic v Hočah odprl svoj prvi učni center v Sloveniji. Pokukali pa smo še na obalo v Strunjan. Tamkajšnji krajinski park ima smele načrte za prihodnost. Sodeloval pa je tudi v projektu približanja parkoslovja šolarjem.

Alen Salihović

infodružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2019
Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Informativni prispevki

Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«
VEČ ...|26. 6. 2019
Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Alen Salihović

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Informativni prispevki

Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.
VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Alen Salihović

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 6. 2019
Pričevanje Terezije Moljk, mame žrtve vojne za Slovenijo

V prazničnem Mozaiku dneva na dan državnosti smo predvajali pričevanje 75-letne Terezije Moljk. Njenega sina, Miroslava Moljka namreč najdem med žrtvami vojne za Slovenijo. 20-leni pripadnik Teritorialne obrambe je umrl v juliju leta 1991 skupaj z Antonom Žakljem v prometni nesreči. Z njo se je pogovarjal Alen Salihović.

Pričevanje Terezije Moljk, mame žrtve vojne za Slovenijo

V prazničnem Mozaiku dneva na dan državnosti smo predvajali pričevanje 75-letne Terezije Moljk. Njenega sina, Miroslava Moljka namreč najdem med žrtvami vojne za Slovenijo. 20-leni pripadnik Teritorialne obrambe je umrl v juliju leta 1991 skupaj z Antonom Žakljem v prometni nesreči. Z njo se je pogovarjal Alen Salihović.

dan državnostižrtevslovenijainfoizobraževanjespominpogovorpolitikadružba

Informativni prispevki

Pričevanje Terezije Moljk, mame žrtve vojne za Slovenijo
V prazničnem Mozaiku dneva na dan državnosti smo predvajali pričevanje 75-letne Terezije Moljk. Njenega sina, Miroslava Moljka namreč najdem med žrtvami vojne za Slovenijo. 20-leni pripadnik Teritorialne obrambe je umrl v juliju leta 1991 skupaj z Antonom Žakljem v prometni nesreči. Z njo se je pogovarjal Alen Salihović.
VEČ ...|25. 6. 2019
Pričevanje Terezije Moljk, mame žrtve vojne za Slovenijo
V prazničnem Mozaiku dneva na dan državnosti smo predvajali pričevanje 75-letne Terezije Moljk. Njenega sina, Miroslava Moljka namreč najdem med žrtvami vojne za Slovenijo. 20-leni pripadnik Teritorialne obrambe je umrl v juliju leta 1991 skupaj z Antonom Žakljem v prometni nesreči. Z njo se je pogovarjal Alen Salihović.

Alen Salihović

dan državnostižrtevslovenijainfoizobraževanjespominpogovorpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Informativni prispevki

Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.
VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Alen Salihović

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Iz naših krajev

VEČ ...|22. 6. 2019
Kočevska reka, goriška, koroška, Borl na Štajerskem

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo slišali, da bodo v Kočevski reki obhajali 20. obletnico nove župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika ter da je za nove projekte na goriškem podeželju na voljo več kot 350 tisoč evrov. Spregovorili smo še o tem, da je na Koroškem pilotni projekt za dolgotrajno oskrbo na pol poti in s prvimi rezultati ob sklepu pa smo spregovorili še o obljubah pri obnovi gradu Borl na Štajerskem.

Kočevska reka, goriška, koroška, Borl na Štajerskem

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo slišali, da bodo v Kočevski reki obhajali 20. obletnico nove župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika ter da je za nove projekte na goriškem podeželju na voljo več kot 350 tisoč evrov. Spregovorili smo še o tem, da je na Koroškem pilotni projekt za dolgotrajno oskrbo na pol poti in s prvimi rezultati ob sklepu pa smo spregovorili še o obljubah pri obnovi gradu Borl na Štajerskem.

družbainfo

Iz naših krajev

Kočevska reka, goriška, koroška, Borl na Štajerskem
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo slišali, da bodo v Kočevski reki obhajali 20. obletnico nove župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika ter da je za nove projekte na goriškem podeželju na voljo več kot 350 tisoč evrov. Spregovorili smo še o tem, da je na Koroškem pilotni projekt za dolgotrajno oskrbo na pol poti in s prvimi rezultati ob sklepu pa smo spregovorili še o obljubah pri obnovi gradu Borl na Štajerskem.
VEČ ...|22. 6. 2019
Kočevska reka, goriška, koroška, Borl na Štajerskem
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo slišali, da bodo v Kočevski reki obhajali 20. obletnico nove župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika ter da je za nove projekte na goriškem podeželju na voljo več kot 350 tisoč evrov. Spregovorili smo še o tem, da je na Koroškem pilotni projekt za dolgotrajno oskrbo na pol poti in s prvimi rezultati ob sklepu pa smo spregovorili še o obljubah pri obnovi gradu Borl na Štajerskem.

Alen Salihović

družbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Informativni prispevki

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.
VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Alen Salihović

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Pogovor o

VEČ ...|19. 6. 2019
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

spravapogovor oslovenijagrobiščakočevski rogspomin

Pogovor o

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.
VEČ ...|19. 6. 2019
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Alen Salihović

spravapogovor oslovenijagrobiščakočevski rogspomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 6. 2019
Svoboda izražanja

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

Svoboda izražanja

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

politikapogovordružba

Spoznanje več, predsodek manj

Svoboda izražanja
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.
VEČ ...|17. 6. 2019
Svoboda izražanja
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Iz naših krajev

VEČ ...|15. 6. 2019
Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

družbainfo

Iz naših krajev

Brežice, Kamnik, Izola, Laško
Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.
VEČ ...|15. 6. 2019
Brežice, Kamnik, Izola, Laško
Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Alen Salihović

družbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?

V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?

V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

venceljspominosamosvajanje

Informativni prispevki

Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.
VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Alen Salihović

venceljspominosamosvajanje

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2019
Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom

Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom

Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

grobiščekočevski rogizkopavanjapolitikainfospomin

Informativni prispevki

Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.
VEČ ...|10. 6. 2019
Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

Alen Salihović

grobiščekočevski rogizkopavanjapolitikainfospomin

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2019
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?

So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?

So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

grobiščekočevski rogizkopavanjapolitikainfospomin

Informativni prispevki

Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?
VEČ ...|10. 6. 2019
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

Alen Salihović

grobiščekočevski rogizkopavanjapolitikainfospomin

Iz naših krajev

VEČ ...|8. 6. 2019
Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

družbapolitikapogovorvrtizobraževanje

Iz naših krajev

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica
V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.
VEČ ...|8. 6. 2019
Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica
V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Alen Salihović

družbapolitikapogovorvrtizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Informativni prispevki

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.
VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Alen Salihović

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 6. 2019
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?

Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?

Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

infopogovorpolitikakomentarsdsnsi

Informativni prispevki

Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.
VEČ ...|4. 6. 2019
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Alen Salihović

infopogovorpolitikakomentarsdsnsi

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2019
Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019

Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019

Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

družbaduhovnostspominkočevski rog

Informativni prispevki

Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.
VEČ ...|2. 6. 2019
Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Alen Salihović

družbaduhovnostspominkočevski rog

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2019
Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019

Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019

Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

družbaduhovnostspominkočevski rog

Informativni prispevki

Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.
VEČ ...|2. 6. 2019
Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Alen Salihović

družbaduhovnostspominkočevski rog

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 5. 2019
Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru

Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.

Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru

Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.

šmarniceotrocimolitevduhovnostizobraževanje

Informativni prispevki

Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru
Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.
VEČ ...|30. 5. 2019
Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru
Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.

Alen Salihović

šmarniceotrocimolitevduhovnostizobraževanje

Pogovor o

VEČ ...|29. 5. 2019
Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?

Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.

Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?

Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.

politikaeuevropski parlament

Pogovor o

Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?
Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.
VEČ ...|29. 5. 2019
Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?
Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.

Alen Salihović

politikaeuevropski parlament

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

politikapogovordružba

Spoznanje več, predsodek manj

DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP
Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.
VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP
Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Karitas

VEČ ...|19. 5. 2019
Izid publikacije Naš skupni dom

Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Izid publikacije Naš skupni dom

Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

humanitarnostpomočmigranti

Karitas

Izid publikacije Naš skupni dom
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.
VEČ ...|19. 5. 2019
Izid publikacije Naš skupni dom
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Alen Salihović

humanitarnostpomočmigranti

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 5. 2019
Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?

V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.

Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?

V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.

vižmarjetaborzedinjena slovenija

Informativni prispevki

Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?
V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.
VEČ ...|16. 5. 2019
Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?
V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.

Alen Salihović

vižmarjetaborzedinjena slovenija

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.
VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Alen Salihović

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2019
Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni

Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni

Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

27. aprilNOBmilan balažičmoravčeproslavainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«
VEČ ...|26. 4. 2019
Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

Alen Salihović

27. aprilNOBmilan balažičmoravčeproslavainfopolitikapogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|16. 8. 2019
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje

Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje

Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

Ivan Štuhec

zgodovinapolitika

Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Damijana Medved

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Pogovor o

VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Alen Salihović

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Globine

VEČ ...|13. 8. 2019
Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Blaž Lesnik

duhovnostzlo

Naš pogled

VEČ ...|13. 8. 2019
Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Robert Božič

kmetijstvopolitikakomentar

O klasiki drugače

VEČ ...|18. 8. 2019
Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Jože Bartolj

Ivo JevnikarJanez Suhadolc

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 8. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 8. 2019
Jožef Kvas

Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Jožef Kvas

Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Tone Gorjup

duhovnostkulturaspomin

Pojdite in učite

VEČ ...|18. 8. 2019
Klic po pomoči iz Zakrpatja (2. del)

V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.

Klic po pomoči iz Zakrpatja (2. del)

V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniUkrajinaJožica Strle