Na Krki pred godom zavetnikov lekarnarjev in zdravnikov sv. Kozma in Damijana potekajo Kozmijanovi dnevi, ki jih prirejata Župnija Krka - Muljava in Zavod Kozmijan. Teden je poleg dramske predstave Gregorja Čušina, nastopov glasbenih skupin in teologa Andreja M. Pozniča ponudil tudi pogovorni večer z infektologinjo dr. Bojano Beović, sicer vodjo strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje. Spregovorila je o epidemiji, soočanju z njo, o tem, kako blizu smo cepivu ter odgovarjala na vprašanja povezana z nošenjem mask.

»Povežimo Slovenijo in vstopimo v vlado.« Pod to pobudo želi Slovenska ljudska stranka pod vodstvom predsednika Marjana Podobnika oblikovati skupino strank in zvenečih imen, ki bodo nastopili v dobro kmetov, malih podjetnikov, kulturnikov in drugih.

Za komentar povezovanja strank pod vodstvom SLS smo vprašali urednika portala Domovina.je Roka Čakša in publicista Boštjana Marka Turka.

V oddaji sta bila gosta vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec. Govorili smo o pritiskih in tudi o suspenzu sodnika. Odgovorila sta tudi na vprašanji glede rezultatskega sojenja in o razliki med ideologijo in politiko na sodiščih.

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se odpravili v Kamnik, Pivko in Škofljico. Vojaški muzej Pivka in država končno z dogovorom o sofinanciranju pri delovanju parka, kaj to pomeni za park smo vprašali direktorja Janka Boštjančiča. Z županom Občine Škofljica pa smo se pogovarjali o gradnji podružnične šole in tržnice. Pred nami pa je tudi pomemben jubilej, zato so v rojstni hiši generala Rudolfa Maistra v Kamniku ob stoletnici plebiscita na Koroškem odprli razstavo z naslovom „Tam pri Celovcu …“.

Ob sklepu tedna molitve za duhovne poklice so po škofijah molitveni dnevi. Za ljubljansko nadškofijo je ta potekal dopoldne v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču Brezje. Na trgu pred baziliko je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.

Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

Le še teden dni je do novega šolskega leta. Nanj so šole dobro pripravljene, je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Starše, učence, dijake in učitelje je povabila k medsebojnemu zaupanju. »Drug drugemu moramo zaupati v to, da smo na šolo dobro pripravljeni,« je povedala v pogovoru z Alenom Salihovićem.

Počitnice se počasi končujejo, a vseeno sta lahko september in oktober vremensko lepa. Zato smo vam predstavili izletnik, ki ponuja 54 idej za popotovanje po Sloveniji, nato vas povabili v dolenjske zidanice, ki so lahko turistično zelo zanimive, ob sklepu pa ste lahko prisluhnili še prispevku, da ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Mariboru zaznamuje 15 let delovanja.

Dokler bo epidemiološka slika dobra bomo lahko tudi normalno kupovali, bo denar krožil in to je v tej krizi ključno, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal ekonomist dr. Matej Lahovnik. Pozval je k upoštevanju navodil NIJZ, saj si država težko privošči še eno zaprtje gospodarstva, kot smo temu bili priča aprila in maja. Pohvalil je vladne ukrepe za soočenje s posledicami epidemije in državljane povabil k odgovornemu ravnanju tudi tako, da si naložijo aplikacijo proti širjenju okužb.

Gostili smo ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča, ki je tokrat spregovoril o predpogojih demokracije, pomenu izobraževanja, kompleksnosti pojma sovražni govor in odgovarjal na druga podobna vprašanja.

»Brez katolištva zagotovo ne bi bilo ne Slovencev, ne drugih sosednjih narodov,« je ob prazniku dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom dejal murskosoboški škof Peter Štumpf. V pogovoru za Radio Ognjišče je poudaril še, da daje katoliška vera ljudem odgovore na smisel narodnega obstoja in jih spodbuja k negovanju maternega jezika ter razvoju domače kulture.

Predsednica društva MiR Slovenija Petra Černivec nam je povedala kako je potekal letošnji festival mladih v Medžugorju, ki je zaradi koronavirusa potekal v drugačni obliki in ga je preko spleta vsak dan spremljalo čez 4 milijone ljudi.

V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar

V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar ter vizitator Misijonske družbe lazaristov Franc Rataj. Zbrane vernike je v uvodu v sveto mašo pozdravil rektor bazilike p. dr. Robert Bahčič.

V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar

Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.

»V drugem polčasu soočanja s koronavirusom bo potrebno spremeniti igro.« Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal prvi mož družbe Dewesoft in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez. Njegovo podjetje je sicer v prvem polletju kljub krizi, povezani s pandemijo koronavirusa, poslovalo odlično. Zaradi nekaj velikih naročil so bili prihodki kar za tretjino višji kot v enakem obdobju lani. Kljub temu opozarja, da se v drugi polovici leta ohlajanju ne bo mogoče izogniti.

Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.

Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Ob 20-letnici Nove Slovenije smo se s predsednikom stranke in ministrom za obrambo pogovarjali o aktualnih političnih zadevah, pa tudi o vlaganjih v Slovensko vojsko.

Gostili smo ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Zanimal nas je njegov pogled na demokratične procese, ki so pred 30-timi leti tlakovali pot za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.

Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.

Slovenska podjetja so prvi val epidemije prav zaradi pomoči države dobro prestala, a glede na nova zaostrovanja in počasno okrevanje gospodarstva je jasno, da bo za nove injekcije podjetjem potrebna še izdatnejša pomoč. Kot je za Radio Ognjišče opozoril izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković se zaostrujejo razmere na tujih trgih kar pa vpliva tudi na Slovenijo.

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Na današnjo 15. nedeljo med letom kar pet duhovnikov obhaja slovesnost zlate maše. V Cerknici se 50 let dela v Gospodovem vinogradu veseli Metod Lampe, v Jarenini Vilibald Brglez, v Loškem Potoku Anton Lavrič, v Raki Jože Komljanec in v Stični p. Janez Novak. Med letošnjimi zlatomašniki bi bil tudi nadškof Alojz Uran, a ga je Gospod na veliko soboto poklical k sebi. V njegovi rojstni župniji so se pripravljali na zlato mašo, ki bi morala biti danes. Namesto tega so se dopoldne v šmarski cerkvi Sv. Martina zahvalili za dar njegovega življenja in duhovništva.

Najprej smo se ustavili v Savinjski dolini. Govorili smo o tem, da so Luče te dni postale prvi kraj v Sloveniji, ki sam v celoti pokrije potrebe po električni energiji, o Posavju, kjer pospešeno razvijajo kolesarski turizem, ob sklepu pa smo se podali še v Hrastnik, kjer so na delno obnovljeni tržnici odprli nove prostore Turistično informacijskega centra.

Koronavirus je bil osrednja tema tudi julijskega zasedanje evropskega parlamenta. Nemška kanclerka Angela Merkel je kot predsedujočo Svetu Evropske unije evropskim poslancem predstavila načrt predsedovanja, ki je v veliki meri povezan z okrevanjem unije po pandemiji. Na to je v pogovoru za Radio Ognjišče opozorila tudi evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc.

Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.

V posebnem predprazničnem Pogovoru o smo gostili predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o času epidemije in kako naj zaživimo po njej ter o 30-letnici začetka demokratičnih procesov.

Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Potem, ko so v torek v Sloveniji potrdili štiri nove okužbe s koronavirusom, so jih v sredo že osem. Od tega tri v Ljubljani, po eno v Kopru in Krškem ter tri pri tujih državljanih. Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Republike Slovenije dr. Bojana Beović pravi, da je porast okužb posledica odpiranja meja.

V času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji so bile družine več skupaj. Nekaterim je to dobro delo, a ponekod so se pojavile težave. Kako jih odpraviti in kako preživeti dopustniške dni, ki so pred nami, smo vprašali zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omuleca.

V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Najprej smo govorili o kandidaturi Barbare Zobec za ustavno sodnico in tudi zakaj je od nje odstopila, nato pa v zadnjem delu oddaje še o dveh obletnicah – 75-letnici konca druge svetovne vojne in morije, ki se je zgodila po njej ter o začetku osamosvojitvenih procesov, ki so se začeli pred 30-imi leti.

Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

»Slovesnost sem doživel komorno, kljub temu pa je bilo prisrčno, duhovno bogato in zelo umirjeno,« je sobotno sveto mašo in akademijo ob roškem breznu pod Macesnovo gorico ocenil moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Govori, tako nadškofa Stanislava Zoreta kot predsednika Nove slovenske zaveze Matije Ogrina ter predsednikov Boruta Pahorja in Janeza Janše so bili »ubrani na isto struno«. Govor obeh predsednikov pa je imel državniško težko, takšno kakšne do sedaj še nismo doživeli, je dejal.

Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Kandidatka za ustavno sodnico Barbara Zobec je v javni predstavitvi povedala, da je kot sodnica izrazito zavezana varovanju človekovih pravic, kar bo tudi temeljno vodilo njenega dela, če bo izvoljena za ustavno sodnico. Poudarila je pomen enakosti pred zakonom, saj človekove pravice pripadajo vsakomur, ne glede na njegove osebne okoliščine.

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

Zanimalo nas je njegovo delno odklonilno ločeno mnenje na odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja v času epidemije covid-19.

Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.

Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.