Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 5. 2019
Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana
Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!
VEČ ...|21. 5. 2019
Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana
Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|15. 3. 2019
O žlahtni zmesi gorništva in smučanja

Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.

O žlahtni zmesi gorništva in smučanja

Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.

naravaturno smučanjezimagorništvo

Doživetja narave

O žlahtni zmesi gorništva in smučanja
Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.
VEČ ...|15. 3. 2019
O žlahtni zmesi gorništva in smučanja
Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.

Blaž Lesnik

naravaturno smučanjezimagorništvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|31. 1. 2019
Miša Pušenjak o dobrobiti snežne odeje

Posebej se dobrobit snežne odeje pozna v času spomladanskih izmenjajočih se dnevno nočnih temperatur, ki ponoči padejo nekaj stopinj pod ledišče, podnevi pa dosežejo nekaj stopinj nad lediščem. V takem primeru prisotnost snežne odeje posevke predvsem ozimnih žit obvaruje pred propadom, saj bi jih ponavljajoča se golomraznica lahko poškodovala. Zato je vsak centimeter snežne odeje več kot dobrodošel, pravi Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor in dodaja, da letošnja zima, kljub malo padavinam le ni tako suha.

Miša Pušenjak o dobrobiti snežne odeje

Posebej se dobrobit snežne odeje pozna v času spomladanskih izmenjajočih se dnevno nočnih temperatur, ki ponoči padejo nekaj stopinj pod ledišče, podnevi pa dosežejo nekaj stopinj nad lediščem. V takem primeru prisotnost snežne odeje posevke predvsem ozimnih žit obvaruje pred propadom, saj bi jih ponavljajoča se golomraznica lahko poškodovala. Zato je vsak centimeter snežne odeje več kot dobrodošel, pravi Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor in dodaja, da letošnja zima, kljub malo padavinam le ni tako suha.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Miša Pušenjak o dobrobiti snežne odeje
Posebej se dobrobit snežne odeje pozna v času spomladanskih izmenjajočih se dnevno nočnih temperatur, ki ponoči padejo nekaj stopinj pod ledišče, podnevi pa dosežejo nekaj stopinj nad lediščem. V takem primeru prisotnost snežne odeje posevke predvsem ozimnih žit obvaruje pred propadom, saj bi jih ponavljajoča se golomraznica lahko poškodovala. Zato je vsak centimeter snežne odeje več kot dobrodošel, pravi Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor in dodaja, da letošnja zima, kljub malo padavinam le ni tako suha.
VEČ ...|31. 1. 2019
Miša Pušenjak o dobrobiti snežne odeje
Posebej se dobrobit snežne odeje pozna v času spomladanskih izmenjajočih se dnevno nočnih temperatur, ki ponoči padejo nekaj stopinj pod ledišče, podnevi pa dosežejo nekaj stopinj nad lediščem. V takem primeru prisotnost snežne odeje posevke predvsem ozimnih žit obvaruje pred propadom, saj bi jih ponavljajoča se golomraznica lahko poškodovala. Zato je vsak centimeter snežne odeje več kot dobrodošel, pravi Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor in dodaja, da letošnja zima, kljub malo padavinam le ni tako suha.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Vabilo na pot

VEČ ...|25. 1. 2019
Zima! Sneg! Kam ta konec tedna?

Napovedali smo Pohod po Polhovem doživljajskem parku, konec tedna vas čaka tudi Zimski vzpon na Gornje Poljane, lahko pa se pridružite tudi Marku Balohu pri njegovem vsakoletnem dobrodelnem 24 urnem kolesarjenju.

Zima! Sneg! Kam ta konec tedna?

Napovedali smo Pohod po Polhovem doživljajskem parku, konec tedna vas čaka tudi Zimski vzpon na Gornje Poljane, lahko pa se pridružite tudi Marku Balohu pri njegovem vsakoletnem dobrodelnem 24 urnem kolesarjenju.

naravašport

Vabilo na pot

Zima! Sneg! Kam ta konec tedna?
Napovedali smo Pohod po Polhovem doživljajskem parku, konec tedna vas čaka tudi Zimski vzpon na Gornje Poljane, lahko pa se pridružite tudi Marku Balohu pri njegovem vsakoletnem dobrodelnem 24 urnem kolesarjenju.
VEČ ...|25. 1. 2019
Zima! Sneg! Kam ta konec tedna?
Napovedali smo Pohod po Polhovem doživljajskem parku, konec tedna vas čaka tudi Zimski vzpon na Gornje Poljane, lahko pa se pridružite tudi Marku Balohu pri njegovem vsakoletnem dobrodelnem 24 urnem kolesarjenju.

Blaž Lesnik

naravašport

Za življenje

VEČ ...|8. 12. 2018
Kako praznovati

Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?

Kako praznovati

Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?

praznovanjeadventAlenka Rebula

Za življenje

Kako praznovati
Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?
VEČ ...|8. 12. 2018
Kako praznovati
Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?

Nataša Ličen

praznovanjeadventAlenka Rebula

Za življenje

VEČ ...|29. 9. 2018
Demografska zima

Ob 11h smo v oddaji Za življenje slišali pogovor s p. Tadejem Strehovcem. Tema pogovora je bila demografska zima in o razlogih zanjo. Vabljeni k poslušanju.

Demografska zima

Ob 11h smo v oddaji Za življenje slišali pogovor s p. Tadejem Strehovcem. Tema pogovora je bila demografska zima in o razlogih zanjo. Vabljeni k poslušanju.

izobraževanje

Za življenje

Demografska zima
Ob 11h smo v oddaji Za življenje slišali pogovor s p. Tadejem Strehovcem. Tema pogovora je bila demografska zima in o razlogih zanjo. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|29. 9. 2018
Demografska zima
Ob 11h smo v oddaji Za življenje slišali pogovor s p. Tadejem Strehovcem. Tema pogovora je bila demografska zima in o razlogih zanjo. Vabljeni k poslušanju.

Jože Bartolj

izobraževanje

Za življenje

VEČ ...|30. 6. 2018
Demografska zima

Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.

Demografska zima

Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.

veraduhovnostizobraževanje

Za življenje

Demografska zima
Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.
VEČ ...|30. 6. 2018
Demografska zima
Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|5. 3. 2018
Sadjarstvo - Matjaž Maležič

Nadpovprečno topel januar in ledena zima v februarju skrbi povzročata sadjarjem. Ne samo na primorskem, tudi v drugih predelih Slovenije se te dni že kažejo poškodbe brstov predvsem na pečkastem sadju. O tem tudi v Svetovalnici, naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

Sadjarstvo - Matjaž Maležič

Nadpovprečno topel januar in ledena zima v februarju skrbi povzročata sadjarjem. Ne samo na primorskem, tudi v drugih predelih Slovenije se te dni že kažejo poškodbe brstov predvsem na pečkastem sadju. O tem tudi v Svetovalnici, naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

Svetovalnica

Sadjarstvo - Matjaž Maležič
Nadpovprečno topel januar in ledena zima v februarju skrbi povzročata sadjarjem. Ne samo na primorskem, tudi v drugih predelih Slovenije se te dni že kažejo poškodbe brstov predvsem na pečkastem sadju. O tem tudi v Svetovalnici, naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.
VEČ ...|5. 3. 2018
Sadjarstvo - Matjaž Maležič
Nadpovprečno topel januar in ledena zima v februarju skrbi povzročata sadjarjem. Ne samo na primorskem, tudi v drugih predelih Slovenije se te dni že kažejo poškodbe brstov predvsem na pečkastem sadju. O tem tudi v Svetovalnici, naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

Robert Božič

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|12. 11. 2019
Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorzdravstvo

Doživetja narave

VEČ ...|8. 11. 2019
Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Blaž Lesnik

naravapogovor

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Spominjamo se

VEČ ...|13. 11. 2019
Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup