Svetovalnica

VEČ ...|7. 11. 2019
Kako narediti najboljši štrudel?

Kakšna moka je najprimernejša, ali lahko vlečeno testo uspe tudi iz pirine moke in kako je z nadevi? Trike za dober zavitek nam je zaupal Jože Senegačnik.

Kako narediti najboljši štrudel?

Kakšna moka je najprimernejša, ali lahko vlečeno testo uspe tudi iz pirine moke in kako je z nadevi? Trike za dober zavitek nam je zaupal Jože Senegačnik.

svetovanjezavitekmokapekatesto

Svetovalnica

Kako narediti najboljši štrudel?
Kakšna moka je najprimernejša, ali lahko vlečeno testo uspe tudi iz pirine moke in kako je z nadevi? Trike za dober zavitek nam je zaupal Jože Senegačnik.
VEČ ...|7. 11. 2019
Kako narediti najboljši štrudel?
Kakšna moka je najprimernejša, ali lahko vlečeno testo uspe tudi iz pirine moke in kako je z nadevi? Trike za dober zavitek nam je zaupal Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

svetovanjezavitekmokapekatesto

Svetovalnica

VEČ ...|7. 10. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti žemlje in zavitek iz listnatega testa s porom in klobaso, kaj se naredi iz piščančjih želodčkov, koliko časa so uporabne zamrznjene gobe, zakaj so v krofih luknje, zakaj se kruh dan po peki precej drobi, zakaj kruh ob strani poči, kakšna so razmerja mok pri mešanih kruhih? To so bila vaša vprašanja, prisluhnite odgovorom sestre Nikoline!

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti žemlje in zavitek iz listnatega testa s porom in klobaso, kaj se naredi iz piščančjih želodčkov, koliko časa so uporabne zamrznjene gobe, zakaj so v krofih luknje, zakaj se kruh dan po peki precej drobi, zakaj kruh ob strani poči, kakšna so razmerja mok pri mešanih kruhih? To so bila vaša vprašanja, prisluhnite odgovorom sestre Nikoline!

svetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti žemlje in zavitek iz listnatega testa s porom in klobaso, kaj se naredi iz piščančjih želodčkov, koliko časa so uporabne zamrznjene gobe, zakaj so v krofih luknje, zakaj se kruh dan po peki precej drobi, zakaj kruh ob strani poči, kakšna so razmerja mok pri mešanih kruhih? To so bila vaša vprašanja, prisluhnite odgovorom sestre Nikoline!
VEČ ...|7. 10. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti žemlje in zavitek iz listnatega testa s porom in klobaso, kaj se naredi iz piščančjih želodčkov, koliko časa so uporabne zamrznjene gobe, zakaj so v krofih luknje, zakaj se kruh dan po peki precej drobi, zakaj kruh ob strani poči, kakšna so razmerja mok pri mešanih kruhih? To so bila vaša vprašanja, prisluhnite odgovorom sestre Nikoline!

Matjaž Merljak

svetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 10. 2019
Zavitek iz listnatega testa s porom in klobaso?

Por lahko malo dušimo ali pražimo. Testo razvaljamo in damo na pekač. Naložimo por, potresemo z drobtinami in narezano klobaso (domačo ali kranjsko - dobro je, da je kuhana). Prekrijemo in namažemo ter ob strani nabodemo z vilicami, da zrak lahko izhaja. Pečemo pri 190 do 200 stopinjah vroči pečici da je površina lepe barve.

Zavitek iz listnatega testa s porom in klobaso?

Por lahko malo dušimo ali pražimo. Testo razvaljamo in damo na pekač. Naložimo por, potresemo z drobtinami in narezano klobaso (domačo ali kranjsko - dobro je, da je kuhana). Prekrijemo in namažemo ter ob strani nabodemo z vilicami, da zrak lahko izhaja. Pečemo pri 190 do 200 stopinjah vroči pečici da je površina lepe barve.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zavitek iz listnatega testa s porom in klobaso?
Por lahko malo dušimo ali pražimo. Testo razvaljamo in damo na pekač. Naložimo por, potresemo z drobtinami in narezano klobaso (domačo ali kranjsko - dobro je, da je kuhana). Prekrijemo in namažemo ter ob strani nabodemo z vilicami, da zrak lahko izhaja. Pečemo pri 190 do 200 stopinjah vroči pečici da je površina lepe barve.
VEČ ...|7. 10. 2019
Zavitek iz listnatega testa s porom in klobaso?
Por lahko malo dušimo ali pražimo. Testo razvaljamo in damo na pekač. Naložimo por, potresemo z drobtinami in narezano klobaso (domačo ali kranjsko - dobro je, da je kuhana). Prekrijemo in namažemo ter ob strani nabodemo z vilicami, da zrak lahko izhaja. Pečemo pri 190 do 200 stopinjah vroči pečici da je površina lepe barve.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|26. 8. 2019
Prosena kaša s slivami

Kašo skuhamo (1- 1,5 dl kaše za 1 l mleka), slive operemo in namočimo (lahko uporabimo tudi suhe slive). Lahko jih zamešamo med kašo ali ponudimo posebej. Lahko pa se naredi kot zavitek: kašo skuhamo v mleku, dodamo maslo in rumenjake ter limonin sok. Ta sočni nadev naložimo po razvaljanem testu ter zavijemo. Premažemo s smetano, maslo ali oljem ter spečemo.

Prosena kaša s slivami

Kašo skuhamo (1- 1,5 dl kaše za 1 l mleka), slive operemo in namočimo (lahko uporabimo tudi suhe slive). Lahko jih zamešamo med kašo ali ponudimo posebej. Lahko pa se naredi kot zavitek: kašo skuhamo v mleku, dodamo maslo in rumenjake ter limonin sok. Ta sočni nadev naložimo po razvaljanem testu ter zavijemo. Premažemo s smetano, maslo ali oljem ter spečemo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Prosena kaša s slivami
Kašo skuhamo (1- 1,5 dl kaše za 1 l mleka), slive operemo in namočimo (lahko uporabimo tudi suhe slive). Lahko jih zamešamo med kašo ali ponudimo posebej. Lahko pa se naredi kot zavitek: kašo skuhamo v mleku, dodamo maslo in rumenjake ter limonin sok. Ta sočni nadev naložimo po razvaljanem testu ter zavijemo. Premažemo s smetano, maslo ali oljem ter spečemo.
VEČ ...|26. 8. 2019
Prosena kaša s slivami
Kašo skuhamo (1- 1,5 dl kaše za 1 l mleka), slive operemo in namočimo (lahko uporabimo tudi suhe slive). Lahko jih zamešamo med kašo ali ponudimo posebej. Lahko pa se naredi kot zavitek: kašo skuhamo v mleku, dodamo maslo in rumenjake ter limonin sok. Ta sočni nadev naložimo po razvaljanem testu ter zavijemo. Premažemo s smetano, maslo ali oljem ter spečemo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|12. 8. 2019
Zavitek iz bučk

Naredimo isto testo, kot za jabolčni zavitek, le bolj krepko naj bo in razvaljamo ga debeleje. Najprej naložimo skuto (ki jo posolimo in dodamo jajce ali vsaj rumenjak). Nato naribamo bučke s prepraženo čebulo, poprom in soljo. Zavijemo in pazljivo preložimo na pekač. Pomažemo s kislo smetano, beljakom ali oljem. Prebodemo in pečemo 1/2 ure pri 200 stopinjah Celzija. Nato z vodo premažemo in pokrijemo z drugim pekačem, da se omedi.

Zavitek iz bučk

Naredimo isto testo, kot za jabolčni zavitek, le bolj krepko naj bo in razvaljamo ga debeleje. Najprej naložimo skuto (ki jo posolimo in dodamo jajce ali vsaj rumenjak). Nato naribamo bučke s prepraženo čebulo, poprom in soljo. Zavijemo in pazljivo preložimo na pekač. Pomažemo s kislo smetano, beljakom ali oljem. Prebodemo in pečemo 1/2 ure pri 200 stopinjah Celzija. Nato z vodo premažemo in pokrijemo z drugim pekačem, da se omedi.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zavitek iz bučk
Naredimo isto testo, kot za jabolčni zavitek, le bolj krepko naj bo in razvaljamo ga debeleje. Najprej naložimo skuto (ki jo posolimo in dodamo jajce ali vsaj rumenjak). Nato naribamo bučke s prepraženo čebulo, poprom in soljo. Zavijemo in pazljivo preložimo na pekač. Pomažemo s kislo smetano, beljakom ali oljem. Prebodemo in pečemo 1/2 ure pri 200 stopinjah Celzija. Nato z vodo premažemo in pokrijemo z drugim pekačem, da se omedi.
VEČ ...|12. 8. 2019
Zavitek iz bučk
Naredimo isto testo, kot za jabolčni zavitek, le bolj krepko naj bo in razvaljamo ga debeleje. Najprej naložimo skuto (ki jo posolimo in dodamo jajce ali vsaj rumenjak). Nato naribamo bučke s prepraženo čebulo, poprom in soljo. Zavijemo in pazljivo preložimo na pekač. Pomažemo s kislo smetano, beljakom ali oljem. Prebodemo in pečemo 1/2 ure pri 200 stopinjah Celzija. Nato z vodo premažemo in pokrijemo z drugim pekačem, da se omedi.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|15. 7. 2019
Jedi za sladkorne bolnike

Ko je zelenjave veliko, se lahko naredijo dušene, pečene, kuhane in pražene zelenjavne jedi. Že listi blitve ali špinače na praženi čebuli z nekaj strtega česna so za prvo pomoč. Lahko pa jih prej blanširamo. Pripravimo bučke na različne načine, tudi zavitek iz bučk. Zelenjavne juhe so okusne, ki jih lahko malo legiramo z ajdovo ali pirino moko.

Jedi za sladkorne bolnike

Ko je zelenjave veliko, se lahko naredijo dušene, pečene, kuhane in pražene zelenjavne jedi. Že listi blitve ali špinače na praženi čebuli z nekaj strtega česna so za prvo pomoč. Lahko pa jih prej blanširamo. Pripravimo bučke na različne načine, tudi zavitek iz bučk. Zelenjavne juhe so okusne, ki jih lahko malo legiramo z ajdovo ali pirino moko.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jedi za sladkorne bolnike
Ko je zelenjave veliko, se lahko naredijo dušene, pečene, kuhane in pražene zelenjavne jedi. Že listi blitve ali špinače na praženi čebuli z nekaj strtega česna so za prvo pomoč. Lahko pa jih prej blanširamo. Pripravimo bučke na različne načine, tudi zavitek iz bučk. Zelenjavne juhe so okusne, ki jih lahko malo legiramo z ajdovo ali pirino moko.
VEČ ...|15. 7. 2019
Jedi za sladkorne bolnike
Ko je zelenjave veliko, se lahko naredijo dušene, pečene, kuhane in pražene zelenjavne jedi. Že listi blitve ali špinače na praženi čebuli z nekaj strtega česna so za prvo pomoč. Lahko pa jih prej blanširamo. Pripravimo bučke na različne načine, tudi zavitek iz bučk. Zelenjavne juhe so okusne, ki jih lahko malo legiramo z ajdovo ali pirino moko.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|17. 6. 2019
Pecivo iz skute

Lahko naredimo pito, a testo naredimo že prejšnji dan. Najprej spečemo spodnjo plast testa. Naložimo skuto, lahko po njej naložimo koščke sadja. Pokrijemo z drugo krpo testa, premažemo s kislo smetano in dobro prepečemo (30-40 minut). Hitro se naredi tudi skutin zavitek. Ta je lahko slan ali sladek. V drugem primeru skuto sladkamo, dodamo tudi malo limoninega soka ter pšenični zdrob, da dobimo lep, mazav nadev. Pri zavitku pekač namažemo z oljem, tako ga lahko lažje premikamo.

Pecivo iz skute

Lahko naredimo pito, a testo naredimo že prejšnji dan. Najprej spečemo spodnjo plast testa. Naložimo skuto, lahko po njej naložimo koščke sadja. Pokrijemo z drugo krpo testa, premažemo s kislo smetano in dobro prepečemo (30-40 minut). Hitro se naredi tudi skutin zavitek. Ta je lahko slan ali sladek. V drugem primeru skuto sladkamo, dodamo tudi malo limoninega soka ter pšenični zdrob, da dobimo lep, mazav nadev. Pri zavitku pekač namažemo z oljem, tako ga lahko lažje premikamo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Pecivo iz skute
Lahko naredimo pito, a testo naredimo že prejšnji dan. Najprej spečemo spodnjo plast testa. Naložimo skuto, lahko po njej naložimo koščke sadja. Pokrijemo z drugo krpo testa, premažemo s kislo smetano in dobro prepečemo (30-40 minut). Hitro se naredi tudi skutin zavitek. Ta je lahko slan ali sladek. V drugem primeru skuto sladkamo, dodamo tudi malo limoninega soka ter pšenični zdrob, da dobimo lep, mazav nadev. Pri zavitku pekač namažemo z oljem, tako ga lahko lažje premikamo.
VEČ ...|17. 6. 2019
Pecivo iz skute
Lahko naredimo pito, a testo naredimo že prejšnji dan. Najprej spečemo spodnjo plast testa. Naložimo skuto, lahko po njej naložimo koščke sadja. Pokrijemo z drugo krpo testa, premažemo s kislo smetano in dobro prepečemo (30-40 minut). Hitro se naredi tudi skutin zavitek. Ta je lahko slan ali sladek. V drugem primeru skuto sladkamo, dodamo tudi malo limoninega soka ter pšenični zdrob, da dobimo lep, mazav nadev. Pri zavitku pekač namažemo z oljem, tako ga lahko lažje premikamo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 2. 2019
Skuta v jabolčnem zavitku?

Poslušalka ima v hladilniku nekaj skute in pripravlja jabolčni zavitek in je vprašala, ali lahko k jabolkom doda skuto ali je bolj narediti skutin zavitek. Sestra Nikolina je odgovorila, da je možno eno ali drugo, naj se odloči glede na okus v družini.

Skuta v jabolčnem zavitku?

Poslušalka ima v hladilniku nekaj skute in pripravlja jabolčni zavitek in je vprašala, ali lahko k jabolkom doda skuto ali je bolj narediti skutin zavitek. Sestra Nikolina je odgovorila, da je možno eno ali drugo, naj se odloči glede na okus v družini.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Skuta v jabolčnem zavitku?
Poslušalka ima v hladilniku nekaj skute in pripravlja jabolčni zavitek in je vprašala, ali lahko k jabolkom doda skuto ali je bolj narediti skutin zavitek. Sestra Nikolina je odgovorila, da je možno eno ali drugo, naj se odloči glede na okus v družini.
VEČ ...|18. 2. 2019
Skuta v jabolčnem zavitku?
Poslušalka ima v hladilniku nekaj skute in pripravlja jabolčni zavitek in je vprašala, ali lahko k jabolkom doda skuto ali je bolj narediti skutin zavitek. Sestra Nikolina je odgovorila, da je možno eno ali drugo, naj se odloči glede na okus v družini.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 2. 2019
Zavitek iz brezglutenske moke

Poslušalka Tjaša bi rada pripravila zavitek (štrudelj) iz brezglutenske moke. Ker sestra Nikolina s tem nima izkušenj, je poklicala poslušalka Minka in povedala, kako ga dela: testo je zaradi brezglutenske moke bolj leplivo, zato ga naredi s kuhalnico. Doda tudi malo suhega kvasa. Testo da na folijo za živila in nato čez to da še eno folijo ter tanko razvalja. Zgornjo folijo razvalja, naloži nadev ter nato s pomočjo spodnje folije zagrinja ter na koncu naloži na pekač.

Zavitek iz brezglutenske moke

Poslušalka Tjaša bi rada pripravila zavitek (štrudelj) iz brezglutenske moke. Ker sestra Nikolina s tem nima izkušenj, je poklicala poslušalka Minka in povedala, kako ga dela: testo je zaradi brezglutenske moke bolj leplivo, zato ga naredi s kuhalnico. Doda tudi malo suhega kvasa. Testo da na folijo za živila in nato čez to da še eno folijo ter tanko razvalja. Zgornjo folijo razvalja, naloži nadev ter nato s pomočjo spodnje folije zagrinja ter na koncu naloži na pekač.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zavitek iz brezglutenske moke
Poslušalka Tjaša bi rada pripravila zavitek (štrudelj) iz brezglutenske moke. Ker sestra Nikolina s tem nima izkušenj, je poklicala poslušalka Minka in povedala, kako ga dela: testo je zaradi brezglutenske moke bolj leplivo, zato ga naredi s kuhalnico. Doda tudi malo suhega kvasa. Testo da na folijo za živila in nato čez to da še eno folijo ter tanko razvalja. Zgornjo folijo razvalja, naloži nadev ter nato s pomočjo spodnje folije zagrinja ter na koncu naloži na pekač.
VEČ ...|4. 2. 2019
Zavitek iz brezglutenske moke
Poslušalka Tjaša bi rada pripravila zavitek (štrudelj) iz brezglutenske moke. Ker sestra Nikolina s tem nima izkušenj, je poklicala poslušalka Minka in povedala, kako ga dela: testo je zaradi brezglutenske moke bolj leplivo, zato ga naredi s kuhalnico. Doda tudi malo suhega kvasa. Testo da na folijo za živila in nato čez to da še eno folijo ter tanko razvalja. Zgornjo folijo razvalja, naloži nadev ter nato s pomočjo spodnje folije zagrinja ter na koncu naloži na pekač.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|14. 1. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Sestra Nikolina bo gostja Svetovalnice tudi v letu 2019. Danes ste jo spraševali: kako narediti pecivo iz listnatega testa, kako pripraviti kuhane štruklje, o pretakanju jabolčnega kisa, testu za ajdov kruh, zakaj se kruh drobi, o pripravi snežnih kep in testa za zavitek.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sestra Nikolina bo gostja Svetovalnice tudi v letu 2019. Danes ste jo spraševali: kako narediti pecivo iz listnatega testa, kako pripraviti kuhane štruklje, o pretakanju jabolčnega kisa, testu za ajdov kruh, zakaj se kruh drobi, o pripravi snežnih kep in testa za zavitek.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina bo gostja Svetovalnice tudi v letu 2019. Danes ste jo spraševali: kako narediti pecivo iz listnatega testa, kako pripraviti kuhane štruklje, o pretakanju jabolčnega kisa, testu za ajdov kruh, zakaj se kruh drobi, o pripravi snežnih kep in testa za zavitek.
VEČ ...|14. 1. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina bo gostja Svetovalnice tudi v letu 2019. Danes ste jo spraševali: kako narediti pecivo iz listnatega testa, kako pripraviti kuhane štruklje, o pretakanju jabolčnega kisa, testu za ajdov kruh, zakaj se kruh drobi, o pripravi snežnih kep in testa za zavitek.

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|14. 1. 2019
Testo za jabolčni zavitek

Naredimo vlečeno testo iz 30 dag moke (ali 1/2 l) tip 500, mehko, v jamico damo pol žličke soli, jajce (ali vsaj beljak), 2 žlici olja in prilivamo mlačno vodo, da dobimo prijetno gmoto testa. Iz sklede podrsamo na pomokano desko in zgnetemo, da postane elastično. Testo naj pokrito počiva vsaj pol ure (več je, boljše je). Na pomokanem prtu z valjarjem potočemo in razvaljamo, pomažemo z oljem in z rokami razvlečemo.

Testo za jabolčni zavitek

Naredimo vlečeno testo iz 30 dag moke (ali 1/2 l) tip 500, mehko, v jamico damo pol žličke soli, jajce (ali vsaj beljak), 2 žlici olja in prilivamo mlačno vodo, da dobimo prijetno gmoto testa. Iz sklede podrsamo na pomokano desko in zgnetemo, da postane elastično. Testo naj pokrito počiva vsaj pol ure (več je, boljše je). Na pomokanem prtu z valjarjem potočemo in razvaljamo, pomažemo z oljem in z rokami razvlečemo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Testo za jabolčni zavitek
Naredimo vlečeno testo iz 30 dag moke (ali 1/2 l) tip 500, mehko, v jamico damo pol žličke soli, jajce (ali vsaj beljak), 2 žlici olja in prilivamo mlačno vodo, da dobimo prijetno gmoto testa. Iz sklede podrsamo na pomokano desko in zgnetemo, da postane elastično. Testo naj pokrito počiva vsaj pol ure (več je, boljše je). Na pomokanem prtu z valjarjem potočemo in razvaljamo, pomažemo z oljem in z rokami razvlečemo.
VEČ ...|14. 1. 2019
Testo za jabolčni zavitek
Naredimo vlečeno testo iz 30 dag moke (ali 1/2 l) tip 500, mehko, v jamico damo pol žličke soli, jajce (ali vsaj beljak), 2 žlici olja in prilivamo mlačno vodo, da dobimo prijetno gmoto testa. Iz sklede podrsamo na pomokano desko in zgnetemo, da postane elastično. Testo naj pokrito počiva vsaj pol ure (več je, boljše je). Na pomokanem prtu z valjarjem potočemo in razvaljamo, pomažemo z oljem in z rokami razvlečemo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|14. 1. 2019
Pecivo iz listnatega testa

Testo, ki ga kupimo v trgovini, razvaljamo in narežemo na palčke ali kvadratke, nadevamo z makovim ali orehovim nadevom, prepognemo ter spečemo v 15-minutah. Lahko pa ga samo namažemo z jajcem in potresemo z mandlji, lešniki, sezamom, soljo.Lahko naredimo tudi kremene rezine ali maslen jabolčni ali skutni zavitek.

Pecivo iz listnatega testa

Testo, ki ga kupimo v trgovini, razvaljamo in narežemo na palčke ali kvadratke, nadevamo z makovim ali orehovim nadevom, prepognemo ter spečemo v 15-minutah. Lahko pa ga samo namažemo z jajcem in potresemo z mandlji, lešniki, sezamom, soljo.Lahko naredimo tudi kremene rezine ali maslen jabolčni ali skutni zavitek.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Pecivo iz listnatega testa
Testo, ki ga kupimo v trgovini, razvaljamo in narežemo na palčke ali kvadratke, nadevamo z makovim ali orehovim nadevom, prepognemo ter spečemo v 15-minutah. Lahko pa ga samo namažemo z jajcem in potresemo z mandlji, lešniki, sezamom, soljo.Lahko naredimo tudi kremene rezine ali maslen jabolčni ali skutni zavitek.
VEČ ...|14. 1. 2019
Pecivo iz listnatega testa
Testo, ki ga kupimo v trgovini, razvaljamo in narežemo na palčke ali kvadratke, nadevamo z makovim ali orehovim nadevom, prepognemo ter spečemo v 15-minutah. Lahko pa ga samo namažemo z jajcem in potresemo z mandlji, lešniki, sezamom, soljo.Lahko naredimo tudi kremene rezine ali maslen jabolčni ali skutni zavitek.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Duhovna misel

VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Ritem srca

VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019SKG večer

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo