Informativni prispevki

VEČ ...|23. 3. 2020
Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom

Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom

Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

infokoronaviruszdravstvozaporsodišče

Informativni prispevki

Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom
Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.
VEČ ...|23. 3. 2020
Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom
Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvozaporsodišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 3. 2020
21. gostičevi dnevi - Razstava pionirke slovenske arhitekture - Gregorčki v Trnovem

O 21. Gostičevih dnevih, o prireditvah, tudi o razstavi v knjižnici Domžale Sašo Rogina iz Kulturnega društva Jože Gostič Homec. V Hiši arhitekture Maribor je na ogled tretja arhitekturna razstava pionirk slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja. Staroljubljanski zavod za kulturo 25. leto zapored pripravlja otroško prireditev Pozdrav pomladi - Gregorčki 2020.

21. gostičevi dnevi - Razstava pionirke slovenske arhitekture - Gregorčki v Trnovem

O 21. Gostičevih dnevih, o prireditvah, tudi o razstavi v knjižnici Domžale Sašo Rogina iz Kulturnega društva Jože Gostič Homec. V Hiši arhitekture Maribor je na ogled tretja arhitekturna razstava pionirk slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja. Staroljubljanski zavod za kulturo 25. leto zapored pripravlja otroško prireditev Pozdrav pomladi - Gregorčki 2020.

kultura

Kulturni utrinki

21. gostičevi dnevi - Razstava pionirke slovenske arhitekture - Gregorčki v Trnovem
O 21. Gostičevih dnevih, o prireditvah, tudi o razstavi v knjižnici Domžale Sašo Rogina iz Kulturnega društva Jože Gostič Homec. V Hiši arhitekture Maribor je na ogled tretja arhitekturna razstava pionirk slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja. Staroljubljanski zavod za kulturo 25. leto zapored pripravlja otroško prireditev Pozdrav pomladi - Gregorčki 2020.
VEČ ...|6. 3. 2020
21. gostičevi dnevi - Razstava pionirke slovenske arhitekture - Gregorčki v Trnovem
O 21. Gostičevih dnevih, o prireditvah, tudi o razstavi v knjižnici Domžale Sašo Rogina iz Kulturnega društva Jože Gostič Homec. V Hiši arhitekture Maribor je na ogled tretja arhitekturna razstava pionirk slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja. Staroljubljanski zavod za kulturo 25. leto zapored pripravlja otroško prireditev Pozdrav pomladi - Gregorčki 2020.

Jože Bartolj

kultura

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|1. 3. 2020
Asia Bibi v Franciji

Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

Asia Bibi v Franciji

Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

duhovnostpapežinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

Asia Bibi v Franciji
Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.
VEČ ...|1. 3. 2020
Asia Bibi v Franciji
Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

Marjana Debevec

duhovnostpapežinfo

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 1. 2020
Knjiga Temelji slovenstva - Razstava Vintage CD - Boris kobal obsojen

Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.

Knjiga Temelji slovenstva - Razstava Vintage CD - Boris kobal obsojen

Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.

kulturaAljoša Harlamov

Kulturni utrinki

Knjiga Temelji slovenstva - Razstava Vintage CD - Boris kobal obsojen
Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.
VEČ ...|10. 1. 2020
Knjiga Temelji slovenstva - Razstava Vintage CD - Boris kobal obsojen
Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.

Jože Bartolj

kulturaAljoša Harlamov

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 12. 2019
Silvestrovanje z brezdomnimi – izjava strokovne sodelavke Vincencijeve zveze dobrote Nuše Zavašnik

Prostovoljci in zaposleni Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote bodo na silvestrovo v Študentskem domu Vincencij že 25. leto zapored silvestrovali z brezdomnimi. Postregli jim bodo s slavnostno silvestrsko večerjo ter poskrbeli za kulturni in družabni program s tombolo. Obiskala jih bosta tudi predsednik republike in nadškof, nam je povedala Nuša Zavašnik.

Silvestrovanje z brezdomnimi – izjava strokovne sodelavke Vincencijeve zveze dobrote Nuše Zavašnik

Prostovoljci in zaposleni Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote bodo na silvestrovo v Študentskem domu Vincencij že 25. leto zapored silvestrovali z brezdomnimi. Postregli jim bodo s slavnostno silvestrsko večerjo ter poskrbeli za kulturni in družabni program s tombolo. Obiskala jih bosta tudi predsednik republike in nadškof, nam je povedala Nuša Zavašnik.

infoduhovnostodnosi

Informativni prispevki

Silvestrovanje z brezdomnimi – izjava strokovne sodelavke Vincencijeve zveze dobrote Nuše Zavašnik
Prostovoljci in zaposleni Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote bodo na silvestrovo v Študentskem domu Vincencij že 25. leto zapored silvestrovali z brezdomnimi. Postregli jim bodo s slavnostno silvestrsko večerjo ter poskrbeli za kulturni in družabni program s tombolo. Obiskala jih bosta tudi predsednik republike in nadškof, nam je povedala Nuša Zavašnik.
VEČ ...|31. 12. 2019
Silvestrovanje z brezdomnimi – izjava strokovne sodelavke Vincencijeve zveze dobrote Nuše Zavašnik
Prostovoljci in zaposleni Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote bodo na silvestrovo v Študentskem domu Vincencij že 25. leto zapored silvestrovali z brezdomnimi. Postregli jim bodo s slavnostno silvestrsko večerjo ter poskrbeli za kulturni in družabni program s tombolo. Obiskala jih bosta tudi predsednik republike in nadškof, nam je povedala Nuša Zavašnik.

Alen Salihović

infoduhovnostodnosi

Za življenje

VEČ ...|28. 12. 2019
S duhovnikom Robertom Friškovec o miru

V oddaji Za življenje je z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec s katerim bomo govorili o… o čem drugem kot o miru in praznikih.

S duhovnikom Robertom Friškovec o miru

V oddaji Za življenje je z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec s katerim bomo govorili o… o čem drugem kot o miru in praznikih.

družbaduhovnostodnosi

Za življenje

S duhovnikom Robertom Friškovec o miru
V oddaji Za življenje je z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec s katerim bomo govorili o… o čem drugem kot o miru in praznikih.
VEČ ...|28. 12. 2019
S duhovnikom Robertom Friškovec o miru
V oddaji Za življenje je z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec s katerim bomo govorili o… o čem drugem kot o miru in praznikih.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosi

Iz naših krajev

VEČ ...|28. 12. 2019
Vojnik, Ivančna Gorica, Metlika

Poročali smo o združitvi dejavnosti pod skupno občinsko upravo v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje, o postavitvi spominske plošče v spomin na osamosvojitvene dogodke ter, da se ulice Vojnika že peto leto zapored v tem času spremenijo v svojevrstno božično vas.

Vojnik, Ivančna Gorica, Metlika

Poročali smo o združitvi dejavnosti pod skupno občinsko upravo v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje, o postavitvi spominske plošče v spomin na osamosvojitvene dogodke ter, da se ulice Vojnika že peto leto zapored v tem času spremenijo v svojevrstno božično vas.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Vojnik, Ivančna Gorica, Metlika
Poročali smo o združitvi dejavnosti pod skupno občinsko upravo v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje, o postavitvi spominske plošče v spomin na osamosvojitvene dogodke ter, da se ulice Vojnika že peto leto zapored v tem času spremenijo v svojevrstno božično vas.
VEČ ...|28. 12. 2019
Vojnik, Ivančna Gorica, Metlika
Poročali smo o združitvi dejavnosti pod skupno občinsko upravo v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje, o postavitvi spominske plošče v spomin na osamosvojitvene dogodke ter, da se ulice Vojnika že peto leto zapored v tem času spremenijo v svojevrstno božično vas.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 11. 2019
Teden zaporov

Krščanske skupnosti že tradicionalno en teden v letu namenijo osveščanju javnosti o zaporih, predvsem pa molitvi za zapornike in z njimi povezane osebe. K sodelovanju v pobudah letošnjega tedna zaporov vabi tudi slovenski Zaporniški vikariat. Pogovarjali smo se z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.

Teden zaporov

Krščanske skupnosti že tradicionalno en teden v letu namenijo osveščanju javnosti o zaporih, predvsem pa molitvi za zapornike in z njimi povezane osebe. K sodelovanju v pobudah letošnjega tedna zaporov vabi tudi slovenski Zaporniški vikariat. Pogovarjali smo se z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.

duhovnostpogovorinfo

Informativni prispevki

Teden zaporov
Krščanske skupnosti že tradicionalno en teden v letu namenijo osveščanju javnosti o zaporih, predvsem pa molitvi za zapornike in z njimi povezane osebe. K sodelovanju v pobudah letošnjega tedna zaporov vabi tudi slovenski Zaporniški vikariat. Pogovarjali smo se z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.
VEČ ...|18. 11. 2019
Teden zaporov
Krščanske skupnosti že tradicionalno en teden v letu namenijo osveščanju javnosti o zaporih, predvsem pa molitvi za zapornike in z njimi povezane osebe. K sodelovanju v pobudah letošnjega tedna zaporov vabi tudi slovenski Zaporniški vikariat. Pogovarjali smo se z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.

Petra Stopar

duhovnostpogovorinfo

Za življenje

VEČ ...|26. 10. 2019
O duševnem zdravju

V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

O duševnem zdravju

V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

družbaduhovnostodnosisvetovanjezdravstvo

Za življenje

O duševnem zdravju
V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|26. 10. 2019
O duševnem zdravju
V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosisvetovanjezdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 10. 2019
David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor

Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.

David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor

Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.

infoizobraževanjepolitikadavid tasičsmrt

Informativni prispevki

David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor
Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.
VEČ ...|24. 10. 2019
David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor
Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.

Helena Škrlec

infoizobraževanjepolitikadavid tasičsmrt

Za življenje

VEČ ...|24. 8. 2019
Odnos do narave

Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.

Odnos do narave

Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.

naravaizobraževanjevzgojaduhovnost

Za življenje

Odnos do narave
Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.
VEČ ...|24. 8. 2019
Odnos do narave
Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.

Mateja Feltrin Novljan

naravaizobraževanjevzgojaduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Slovensko podeželje ne bo zverinjak

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

kmetijstvodružbapolitikakomentar

Kmetijska oddaja

Slovensko podeželje ne bo zverinjak
Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|11. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak
Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Robert Božič

kmetijstvodružbapolitikakomentar

Via positiva

VEČ ...|18. 7. 2019
To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok

Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok

Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok
Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.
VEČ ...|18. 7. 2019
To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok
Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanje

Za življenje

VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Za življenje

Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.
VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Mateja Feltrin Novljan

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

politika

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 5. 2019
Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert

Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert

Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Franc Kosem

Kulturni utrinki

Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert
Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.
VEČ ...|17. 5. 2019
Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert
Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Jože Bartolj

Franc Kosem

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 4. 2019
Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS

S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS

S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

kulturaglasbajazzfestival MMS

Kulturni utrinki

Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS
S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.
VEČ ...|29. 4. 2019
Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS
S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

Marjan Bunič

kulturaglasbajazzfestival MMS

Za življenje

VEČ ...|27. 4. 2019
O usmiljenju

V tokratni oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Kako usmiljenje živeti v konktretnih situacijah? Smo usmiljeni do sebe? Znamo biti usmiljeni do drugih in v kakšni meri? Ob poslušanju smo si bomo nastavili tudi ogledalo.

O usmiljenju

V tokratni oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Kako usmiljenje živeti v konktretnih situacijah? Smo usmiljeni do sebe? Znamo biti usmiljeni do drugih in v kakšni meri? Ob poslušanju smo si bomo nastavili tudi ogledalo.

duhovnostdružbaodnosivzgojapogovorsvetovanje

Za življenje

O usmiljenju
V tokratni oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Kako usmiljenje živeti v konktretnih situacijah? Smo usmiljeni do sebe? Znamo biti usmiljeni do drugih in v kakšni meri? Ob poslušanju smo si bomo nastavili tudi ogledalo.
VEČ ...|27. 4. 2019
O usmiljenju
V tokratni oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Kako usmiljenje živeti v konktretnih situacijah? Smo usmiljeni do sebe? Znamo biti usmiljeni do drugih in v kakšni meri? Ob poslušanju smo si bomo nastavili tudi ogledalo.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostdružbaodnosivzgojapogovorsvetovanje

Za življenje

VEČ ...|23. 2. 2019
O skrbi

V oddaji Za življenje, za danes in jutri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o skrbeh - zakaj nas tako dušijo, kdaj je prav, da jih predamo v Božje roke in dovolimo, da Bog poskrbi za nas.

O skrbi

V oddaji Za življenje, za danes in jutri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o skrbeh - zakaj nas tako dušijo, kdaj je prav, da jih predamo v Božje roke in dovolimo, da Bog poskrbi za nas.

družbaodnosipogovorduhovnost

Za življenje

O skrbi
V oddaji Za življenje, za danes in jutri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o skrbeh - zakaj nas tako dušijo, kdaj je prav, da jih predamo v Božje roke in dovolimo, da Bog poskrbi za nas.
VEČ ...|23. 2. 2019
O skrbi
V oddaji Za življenje, za danes in jutri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o skrbeh - zakaj nas tako dušijo, kdaj je prav, da jih predamo v Božje roke in dovolimo, da Bog poskrbi za nas.

Mateja Feltrin Novljan

družbaodnosipogovorduhovnost

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj

Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

Jožko Kragelj

Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

spominduhovnostpolitikainfo

Graditelji slovenskega doma

Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.
VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

Tone Gorjup

spominduhovnostpolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
Damjana Žišt o varnosti v zaporih

Z dobro poznavalko različnih sodnih procesov smo se pogovarjali o polemiki varnosti v zaporih, ki se je pojavila po pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora.

Damjana Žišt o varnosti v zaporih

Z dobro poznavalko različnih sodnih procesov smo se pogovarjali o polemiki varnosti v zaporih, ki se je pojavila po pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora.

infopolitika

Informativni prispevki

Damjana Žišt o varnosti v zaporih
Z dobro poznavalko različnih sodnih procesov smo se pogovarjali o polemiki varnosti v zaporih, ki se je pojavila po pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora.
VEČ ...|18. 1. 2019
Damjana Žišt o varnosti v zaporih
Z dobro poznavalko različnih sodnih procesov smo se pogovarjali o polemiki varnosti v zaporih, ki se je pojavila po pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora.

Tanja Dominko

infopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 1. 2019
Ugotovitve interne komisije o pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je predstavila ugotovitve interne komisije, ki jo je generalni direktor Jože Podržaj imenoval po pobegu dveh pripornikov iz koprskega zapora. Komisija je vodila Janja Pahor Mohorič, ki je predstavila izsledke.

Ugotovitve interne komisije o pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je predstavila ugotovitve interne komisije, ki jo je generalni direktor Jože Podržaj imenoval po pobegu dveh pripornikov iz koprskega zapora. Komisija je vodila Janja Pahor Mohorič, ki je predstavila izsledke.

info

Informativni prispevki

Ugotovitve interne komisije o pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je predstavila ugotovitve interne komisije, ki jo je generalni direktor Jože Podržaj imenoval po pobegu dveh pripornikov iz koprskega zapora. Komisija je vodila Janja Pahor Mohorič, ki je predstavila izsledke.
VEČ ...|11. 1. 2019
Ugotovitve interne komisije o pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je predstavila ugotovitve interne komisije, ki jo je generalni direktor Jože Podržaj imenoval po pobegu dveh pripornikov iz koprskega zapora. Komisija je vodila Janja Pahor Mohorič, ki je predstavila izsledke.

Alen Salihović

info

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 1. 2019
Valentinčič in Podržaj o pobegu zapornikov in o razmerah v zaporih

Direktor koprskega zapora Dušan Valentinčič in generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj o pobegu zapornikov iz koprskega zapora, očitkih sidnikatov in razmerah v zaporih.

Valentinčič in Podržaj o pobegu zapornikov in o razmerah v zaporih

Direktor koprskega zapora Dušan Valentinčič in generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj o pobegu zapornikov iz koprskega zapora, očitkih sidnikatov in razmerah v zaporih.

infoizobraževanjepolitikaodnosi

Informativni prispevki

Valentinčič in Podržaj o pobegu zapornikov in o razmerah v zaporih
Direktor koprskega zapora Dušan Valentinčič in generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj o pobegu zapornikov iz koprskega zapora, očitkih sidnikatov in razmerah v zaporih.
VEČ ...|11. 1. 2019
Valentinčič in Podržaj o pobegu zapornikov in o razmerah v zaporih
Direktor koprskega zapora Dušan Valentinčič in generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj o pobegu zapornikov iz koprskega zapora, očitkih sidnikatov in razmerah v zaporih.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 1. 2019
Gimnazija Celje Center Novoletni koncert - V Cerknici Leto Janeza Kranjca - Rekonstrukcija Souvanovega dvorca

Tradicija glasbenih novoletnih koncertov Gimnazije Celje – Center, ki letos beležijo že 61. sezono neprekinjenega glasbenega udejstvovanja, se nadaljuje. Že štiriindvajsetič zapored bodo mladi ustvarjalci v drugo polovico glasbene sezone s pesmijo zakorakali v ponedeljek, 7. januarja, ob 18.30 v cerkvi sv. Duha v Celju. Nastopili bodo Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet+ Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Občina Cerknica obeležuje »Leto Janeza Kranjca«, ki sicer poteka že od junija 2018 in se bo sklenilo junija 2019. Gre za spominsko let o posvečeno skladatelju in dolgoletnemu organistu v Begunjah pri Cerknici, ki avtor preko 950. pesmi, od tega jih je 260 odobrenih za bogoslužno izvajanje. Poleg mnogih priznanj je bil tudi častni član občine Cerknica. Tako bodo v nedeljo Jezusovega krsta, 13. januarja v cerkev Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici pripravili spominski koncert. Po sveti maši, ki bo ob 10. uri, boste lahko prisluhnili njegovim božičnim pesmim. Na koncertu bodo nastopili Logaški kvartet, Vokalna skupina Flora in solist Tine Turšič. Arboretum Volčji Potok, ki danes obiskovalce privablja predvsem s svojimi parkovnimi ureditvami, razmišlja o rekonstrukciji leta 1944 s strani partizanov požganega Souvanovega dvorca. Namenili bi ga različnim dejavnostim, posebnost pa bi bila njegova gradnja, saj želijo s projektom obuditi tudi stara obrtna znanja in tehnike.

Gimnazija Celje Center Novoletni koncert - V Cerknici Leto Janeza Kranjca - Rekonstrukcija Souvanovega dvorca

Tradicija glasbenih novoletnih koncertov Gimnazije Celje – Center, ki letos beležijo že 61. sezono neprekinjenega glasbenega udejstvovanja, se nadaljuje. Že štiriindvajsetič zapored bodo mladi ustvarjalci v drugo polovico glasbene sezone s pesmijo zakorakali v ponedeljek, 7. januarja, ob 18.30 v cerkvi sv. Duha v Celju. Nastopili bodo Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet+ Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Občina Cerknica obeležuje »Leto Janeza Kranjca«, ki sicer poteka že od junija 2018 in se bo sklenilo junija 2019. Gre za spominsko let o posvečeno skladatelju in dolgoletnemu organistu v Begunjah pri Cerknici, ki avtor preko 950. pesmi, od tega jih je 260 odobrenih za bogoslužno izvajanje. Poleg mnogih priznanj je bil tudi častni član občine Cerknica. Tako bodo v nedeljo Jezusovega krsta, 13. januarja v cerkev Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici pripravili spominski koncert. Po sveti maši, ki bo ob 10. uri, boste lahko prisluhnili njegovim božičnim pesmim. Na koncertu bodo nastopili Logaški kvartet, Vokalna skupina Flora in solist Tine Turšič. Arboretum Volčji Potok, ki danes obiskovalce privablja predvsem s svojimi parkovnimi ureditvami, razmišlja o rekonstrukciji leta 1944 s strani partizanov požganega Souvanovega dvorca. Namenili bi ga različnim dejavnostim, posebnost pa bi bila njegova gradnja, saj želijo s projektom obuditi tudi stara obrtna znanja in tehnike.

kulturasouvanov dvorecleto janeza krnjca

Kulturni utrinki

Gimnazija Celje Center Novoletni koncert - V Cerknici Leto Janeza Kranjca - Rekonstrukcija Souvanovega dvorca
Tradicija glasbenih novoletnih koncertov Gimnazije Celje – Center, ki letos beležijo že 61. sezono neprekinjenega glasbenega udejstvovanja, se nadaljuje. Že štiriindvajsetič zapored bodo mladi ustvarjalci v drugo polovico glasbene sezone s pesmijo zakorakali v ponedeljek, 7. januarja, ob 18.30 v cerkvi sv. Duha v Celju. Nastopili bodo Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet+ Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Občina Cerknica obeležuje »Leto Janeza Kranjca«, ki sicer poteka že od junija 2018 in se bo sklenilo junija 2019. Gre za spominsko let o posvečeno skladatelju in dolgoletnemu organistu v Begunjah pri Cerknici, ki avtor preko 950. pesmi, od tega jih je 260 odobrenih za bogoslužno izvajanje. Poleg mnogih priznanj je bil tudi častni član občine Cerknica. Tako bodo v nedeljo Jezusovega krsta, 13. januarja v cerkev Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici pripravili spominski koncert. Po sveti maši, ki bo ob 10. uri, boste lahko prisluhnili njegovim božičnim pesmim. Na koncertu bodo nastopili Logaški kvartet, Vokalna skupina Flora in solist Tine Turšič. Arboretum Volčji Potok, ki danes obiskovalce privablja predvsem s svojimi parkovnimi ureditvami, razmišlja o rekonstrukciji leta 1944 s strani partizanov požganega Souvanovega dvorca. Namenili bi ga različnim dejavnostim, posebnost pa bi bila njegova gradnja, saj želijo s projektom obuditi tudi stara obrtna znanja in tehnike.
VEČ ...|3. 1. 2019
Gimnazija Celje Center Novoletni koncert - V Cerknici Leto Janeza Kranjca - Rekonstrukcija Souvanovega dvorca
Tradicija glasbenih novoletnih koncertov Gimnazije Celje – Center, ki letos beležijo že 61. sezono neprekinjenega glasbenega udejstvovanja, se nadaljuje. Že štiriindvajsetič zapored bodo mladi ustvarjalci v drugo polovico glasbene sezone s pesmijo zakorakali v ponedeljek, 7. januarja, ob 18.30 v cerkvi sv. Duha v Celju. Nastopili bodo Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet+ Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Občina Cerknica obeležuje »Leto Janeza Kranjca«, ki sicer poteka že od junija 2018 in se bo sklenilo junija 2019. Gre za spominsko let o posvečeno skladatelju in dolgoletnemu organistu v Begunjah pri Cerknici, ki avtor preko 950. pesmi, od tega jih je 260 odobrenih za bogoslužno izvajanje. Poleg mnogih priznanj je bil tudi častni član občine Cerknica. Tako bodo v nedeljo Jezusovega krsta, 13. januarja v cerkev Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici pripravili spominski koncert. Po sveti maši, ki bo ob 10. uri, boste lahko prisluhnili njegovim božičnim pesmim. Na koncertu bodo nastopili Logaški kvartet, Vokalna skupina Flora in solist Tine Turšič. Arboretum Volčji Potok, ki danes obiskovalce privablja predvsem s svojimi parkovnimi ureditvami, razmišlja o rekonstrukciji leta 1944 s strani partizanov požganega Souvanovega dvorca. Namenili bi ga različnim dejavnostim, posebnost pa bi bila njegova gradnja, saj želijo s projektom obuditi tudi stara obrtna znanja in tehnike.

Jože Bartolj

kulturasouvanov dvorecleto janeza krnjca

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 12. 2018
Novinarka Žištova o nadaljevanju sojenje Noviču: Senat se je zadeve lotil pravilno

O tem, kaj prinaša novo sojenje smo vprašali dobro poznavalko primer Novič, sicer penologinjo in novinarko Večera Damijano Žišt, ki je o tem, da je sodnik razpisal precej obravnav dejala, da je to pravilno, saj mora sodba v dveh letih postati pravnomočna. »Glede na to, kako se je tega lotil sodni senat, kar se mi zdi edino pravilno, ker gre za res hude obtožbe, gre za kaznivo dejanje umora, kje je predvidena kazen do 30 let zapora, je pravilno, da sodišče ukrepa hitro, tudi če ne gre za priporno zadevo in seveda se tudi sodni senat tega zaveda, da je treba loviti ta rok, to se pravi v roku dveh let mora biti sodba pravnomočna.«

Novinarka Žištova o nadaljevanju sojenje Noviču: Senat se je zadeve lotil pravilno

O tem, kaj prinaša novo sojenje smo vprašali dobro poznavalko primer Novič, sicer penologinjo in novinarko Večera Damijano Žišt, ki je o tem, da je sodnik razpisal precej obravnav dejala, da je to pravilno, saj mora sodba v dveh letih postati pravnomočna. »Glede na to, kako se je tega lotil sodni senat, kar se mi zdi edino pravilno, ker gre za res hude obtožbe, gre za kaznivo dejanje umora, kje je predvidena kazen do 30 let zapora, je pravilno, da sodišče ukrepa hitro, tudi če ne gre za priporno zadevo in seveda se tudi sodni senat tega zaveda, da je treba loviti ta rok, to se pravi v roku dveh let mora biti sodba pravnomočna.«

infopogovor

Informativni prispevki

Novinarka Žištova o nadaljevanju sojenje Noviču: Senat se je zadeve lotil pravilno
O tem, kaj prinaša novo sojenje smo vprašali dobro poznavalko primer Novič, sicer penologinjo in novinarko Večera Damijano Žišt, ki je o tem, da je sodnik razpisal precej obravnav dejala, da je to pravilno, saj mora sodba v dveh letih postati pravnomočna. »Glede na to, kako se je tega lotil sodni senat, kar se mi zdi edino pravilno, ker gre za res hude obtožbe, gre za kaznivo dejanje umora, kje je predvidena kazen do 30 let zapora, je pravilno, da sodišče ukrepa hitro, tudi če ne gre za priporno zadevo in seveda se tudi sodni senat tega zaveda, da je treba loviti ta rok, to se pravi v roku dveh let mora biti sodba pravnomočna.«
VEČ ...|23. 12. 2018
Novinarka Žištova o nadaljevanju sojenje Noviču: Senat se je zadeve lotil pravilno
O tem, kaj prinaša novo sojenje smo vprašali dobro poznavalko primer Novič, sicer penologinjo in novinarko Večera Damijano Žišt, ki je o tem, da je sodnik razpisal precej obravnav dejala, da je to pravilno, saj mora sodba v dveh letih postati pravnomočna. »Glede na to, kako se je tega lotil sodni senat, kar se mi zdi edino pravilno, ker gre za res hude obtožbe, gre za kaznivo dejanje umora, kje je predvidena kazen do 30 let zapora, je pravilno, da sodišče ukrepa hitro, tudi če ne gre za priporno zadevo in seveda se tudi sodni senat tega zaveda, da je treba loviti ta rok, to se pravi v roku dveh let mora biti sodba pravnomočna.«

Alen Salihović

infopogovor

Za življenje

VEČ ...|22. 12. 2018
Dar in darovanje

Z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem smo se pogovarjali o darovih. Ste vedeli, da jih večino nosite v sebi? In če jih boste delili, se bodo še množili.

Dar in darovanje

Z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem smo se pogovarjali o darovih. Ste vedeli, da jih večino nosite v sebi? In če jih boste delili, se bodo še množili.

duhovnostvzgojaizobraževanje

Za življenje

Dar in darovanje
Z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem smo se pogovarjali o darovih. Ste vedeli, da jih večino nosite v sebi? In če jih boste delili, se bodo še množili.
VEČ ...|22. 12. 2018
Dar in darovanje
Z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem smo se pogovarjali o darovih. Ste vedeli, da jih večino nosite v sebi? In če jih boste delili, se bodo še množili.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostvzgojaizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 12. 2018
Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica

Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica

Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

kulturarazstava žiga okorn

Kulturni utrinki

Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica
Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.
VEČ ...|18. 12. 2018
Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica
Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

Jože Bartolj

kulturarazstava žiga okorn

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 12. 2018
Začelo se je vnovično sojenje Milku Noviču

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je začelo ponovljeno sojenje Milku Noviču, ki mu tožilstvo očita umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Na prvem sojenju je bil spoznan za krivega in obsojen na 25 let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. Tokrat so pričali svojci Jamnika in Noviča.

Začelo se je vnovično sojenje Milku Noviču

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je začelo ponovljeno sojenje Milku Noviču, ki mu tožilstvo očita umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Na prvem sojenju je bil spoznan za krivega in obsojen na 25 let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. Tokrat so pričali svojci Jamnika in Noviča.

info

Informativni prispevki

Začelo se je vnovično sojenje Milku Noviču
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je začelo ponovljeno sojenje Milku Noviču, ki mu tožilstvo očita umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Na prvem sojenju je bil spoznan za krivega in obsojen na 25 let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. Tokrat so pričali svojci Jamnika in Noviča.
VEČ ...|18. 12. 2018
Začelo se je vnovično sojenje Milku Noviču
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je začelo ponovljeno sojenje Milku Noviču, ki mu tožilstvo očita umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Na prvem sojenju je bil spoznan za krivega in obsojen na 25 let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. Tokrat so pričali svojci Jamnika in Noviča.

Alen Salihović

info

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 12. 2018
Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji

Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji

Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

jaslice v slovenijibalantičev večerivo bric

Kulturni utrinki

Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji
Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.
VEČ ...|13. 12. 2018
Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji
Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

Jože Bartolj

jaslice v slovenijibalantičev večerivo bric

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 12. 2018
V Majšperku pojemo in igramo po domače

V Majšperku pojemo in godem po domače je naslov prireditve, ki so jo v začetku novembra že sedmo leto zapored pripravili domači godci Veseli prijatelji. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji.

V Majšperku pojemo in igramo po domače

V Majšperku pojemo in godem po domače je naslov prireditve, ki so jo v začetku novembra že sedmo leto zapored pripravili domači godci Veseli prijatelji. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji.

Pevci zapojte, godci zagodte

V Majšperku pojemo in igramo po domače
V Majšperku pojemo in godem po domače je naslov prireditve, ki so jo v začetku novembra že sedmo leto zapored pripravili domači godci Veseli prijatelji. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji.
VEČ ...|10. 12. 2018
V Majšperku pojemo in igramo po domače
V Majšperku pojemo in godem po domače je naslov prireditve, ki so jo v začetku novembra že sedmo leto zapored pripravili domači godci Veseli prijatelji. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji.

Vesna Sever Borovnik

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|20. 11. 2018
Nikodemovi večeri, Teden zaporov

O Nikodemovih večerih v Ljubljani in Mariboru, z zaporniškim vikarjem Robertom Friškovcem smo govorili o tednu zaporov, pripravili smo poročili o prazovanju godu sv. Stanislava Kostke v Zavodu Sv. Stanislava in obletnice cerkve za Bežigradom v Ljubljani, napovedali smo prihajajoči Teden Karitas in o molitvi očenaš.

Nikodemovi večeri, Teden zaporov

O Nikodemovih večerih v Ljubljani in Mariboru, z zaporniškim vikarjem Robertom Friškovcem smo govorili o tednu zaporov, pripravili smo poročili o prazovanju godu sv. Stanislava Kostke v Zavodu Sv. Stanislava in obletnice cerkve za Bežigradom v Ljubljani, napovedali smo prihajajoči Teden Karitas in o molitvi očenaš.

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Nikodemovi večeri, Teden zaporov
O Nikodemovih večerih v Ljubljani in Mariboru, z zaporniškim vikarjem Robertom Friškovcem smo govorili o tednu zaporov, pripravili smo poročili o prazovanju godu sv. Stanislava Kostke v Zavodu Sv. Stanislava in obletnice cerkve za Bežigradom v Ljubljani, napovedali smo prihajajoči Teden Karitas in o molitvi očenaš.
VEČ ...|20. 11. 2018
Nikodemovi večeri, Teden zaporov
O Nikodemovih večerih v Ljubljani in Mariboru, z zaporniškim vikarjem Robertom Friškovcem smo govorili o tednu zaporov, pripravili smo poročili o prazovanju godu sv. Stanislava Kostke v Zavodu Sv. Stanislava in obletnice cerkve za Bežigradom v Ljubljani, napovedali smo prihajajoči Teden Karitas in o molitvi očenaš.

Matjaž Merljak

infocerkev

Komentar Družina

VEČ ...|15. 11. 2018
Zločin in skupnost

Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.

Zločin in skupnost

Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.

družba

Komentar Družina

Zločin in skupnost
Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.
VEČ ...|15. 11. 2018
Zločin in skupnost
Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.

Radio Ognjišče

družba

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 11. 2018
Zavod Varna pot: Če bi ceste spregovorile

Neprofiten humanitarni Zavod Varna pot že dvanajsto leto zapored ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč - 18. novembru - vabi k razmisleku o tem, kaj je življenje in kaj lahko vsak od nas stori za večjo prometno varnost. Predsednik Robert Štaba je v našem studiu med drugim govoril tudi o uresničevanju vizije NIČ.

Zavod Varna pot: Če bi ceste spregovorile

Neprofiten humanitarni Zavod Varna pot že dvanajsto leto zapored ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč - 18. novembru - vabi k razmisleku o tem, kaj je življenje in kaj lahko vsak od nas stori za večjo prometno varnost. Predsednik Robert Štaba je v našem studiu med drugim govoril tudi o uresničevanju vizije NIČ.

družbapogovorinfoizobraževanjezdravstvospomin

Informativni prispevki

Zavod Varna pot: Če bi ceste spregovorile
Neprofiten humanitarni Zavod Varna pot že dvanajsto leto zapored ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč - 18. novembru - vabi k razmisleku o tem, kaj je življenje in kaj lahko vsak od nas stori za večjo prometno varnost. Predsednik Robert Štaba je v našem studiu med drugim govoril tudi o uresničevanju vizije NIČ.
VEČ ...|14. 11. 2018
Zavod Varna pot: Če bi ceste spregovorile
Neprofiten humanitarni Zavod Varna pot že dvanajsto leto zapored ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč - 18. novembru - vabi k razmisleku o tem, kaj je življenje in kaj lahko vsak od nas stori za večjo prometno varnost. Predsednik Robert Štaba je v našem studiu med drugim govoril tudi o uresničevanju vizije NIČ.

Petra Stopar

družbapogovorinfoizobraževanjezdravstvospomin

Za življenje

VEČ ...|27. 10. 2018
Hvaležnost

V tokratni oddaji Za življenje smo gostili zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca. Beseda je tekla o hvaležnosti.

Hvaležnost

V tokratni oddaji Za življenje smo gostili zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca. Beseda je tekla o hvaležnosti.

duhovnostpogovordružba

Za življenje

Hvaležnost
V tokratni oddaji Za življenje smo gostili zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca. Beseda je tekla o hvaležnosti.
VEČ ...|27. 10. 2018
Hvaležnost
V tokratni oddaji Za življenje smo gostili zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca. Beseda je tekla o hvaležnosti.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostpogovordružba

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|21. 10. 2018
Begunske razmere v Zambiji

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

Begunske razmere v Zambiji

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Begunske razmere v Zambiji
Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.
VEČ ...|21. 10. 2018
Begunske razmere v Zambiji
Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2018
Pridiga škofa Petra Štumpda policistom v Srednji vasi

Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že 14. zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice.

Pridiga škofa Petra Štumpda policistom v Srednji vasi

Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že 14. zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice.

družbaduhovnost

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpda policistom v Srednji vasi
Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že 14. zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice.
VEČ ...|30. 9. 2018
Pridiga škofa Petra Štumpda policistom v Srednji vasi
Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že 14. zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice.

Rok Mihevc

družbaduhovnost

Za življenje

VEČ ...|25. 8. 2018
Odnos kristjana do hrane

V oddaji Za življenje, za danes in za jutri je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Z njim smo se pogovarjali o našem odnosu do hrane. Zakaj jo toliko zavržemo,kako je hrana prepletena z žviljenjem kristjana?

Odnos kristjana do hrane

V oddaji Za življenje, za danes in za jutri je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Z njim smo se pogovarjali o našem odnosu do hrane. Zakaj jo toliko zavržemo,kako je hrana prepletena z žviljenjem kristjana?

vzgojaizobraževanje

Za življenje

Odnos kristjana do hrane
V oddaji Za življenje, za danes in za jutri je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Z njim smo se pogovarjali o našem odnosu do hrane. Zakaj jo toliko zavržemo,kako je hrana prepletena z žviljenjem kristjana?
VEČ ...|25. 8. 2018
Odnos kristjana do hrane
V oddaji Za življenje, za danes in za jutri je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Z njim smo se pogovarjali o našem odnosu do hrane. Zakaj jo toliko zavržemo,kako je hrana prepletena z žviljenjem kristjana?

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 8. 2018
Domen Marinčič o 36. Festivalu Radovljica

Festival Radovljica poteka v tem slikovitem srednjeveškem mestu vsako leto v avgustu nepretrgoma od leta 1983. Znan je po poudarku na starejši glasbi, a že vrsto let vključuje v svoje sporede tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih.Na 36. Festivalu Radovljica 2018 se bo med 4. in 21. avgustom zvrstilo deset koncertov. Na njih bo nastopilo skoraj 50 umetnikov iz Armenije, Avstrije, Belgije, Danske, Italije, Madžarske, Nemčije, Švedske, Velike Britanije in Slovenije. Spored festivala dvanajsto leto zapored oblikuje umetniški vodja festivala Domen Marinčič. Organizator je Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, predsednica Marija Kolar.

Domen Marinčič o 36. Festivalu Radovljica

Festival Radovljica poteka v tem slikovitem srednjeveškem mestu vsako leto v avgustu nepretrgoma od leta 1983. Znan je po poudarku na starejši glasbi, a že vrsto let vključuje v svoje sporede tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih.Na 36. Festivalu Radovljica 2018 se bo med 4. in 21. avgustom zvrstilo deset koncertov. Na njih bo nastopilo skoraj 50 umetnikov iz Armenije, Avstrije, Belgije, Danske, Italije, Madžarske, Nemčije, Švedske, Velike Britanije in Slovenije. Spored festivala dvanajsto leto zapored oblikuje umetniški vodja festivala Domen Marinčič. Organizator je Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, predsednica Marija Kolar.

kulturafestival radovljica 2018domen marinčič

Kulturni utrinki

Domen Marinčič o 36. Festivalu Radovljica
Festival Radovljica poteka v tem slikovitem srednjeveškem mestu vsako leto v avgustu nepretrgoma od leta 1983. Znan je po poudarku na starejši glasbi, a že vrsto let vključuje v svoje sporede tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih.Na 36. Festivalu Radovljica 2018 se bo med 4. in 21. avgustom zvrstilo deset koncertov. Na njih bo nastopilo skoraj 50 umetnikov iz Armenije, Avstrije, Belgije, Danske, Italije, Madžarske, Nemčije, Švedske, Velike Britanije in Slovenije. Spored festivala dvanajsto leto zapored oblikuje umetniški vodja festivala Domen Marinčič. Organizator je Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, predsednica Marija Kolar.
VEČ ...|3. 8. 2018
Domen Marinčič o 36. Festivalu Radovljica
Festival Radovljica poteka v tem slikovitem srednjeveškem mestu vsako leto v avgustu nepretrgoma od leta 1983. Znan je po poudarku na starejši glasbi, a že vrsto let vključuje v svoje sporede tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih.Na 36. Festivalu Radovljica 2018 se bo med 4. in 21. avgustom zvrstilo deset koncertov. Na njih bo nastopilo skoraj 50 umetnikov iz Armenije, Avstrije, Belgije, Danske, Italije, Madžarske, Nemčije, Švedske, Velike Britanije in Slovenije. Spored festivala dvanajsto leto zapored oblikuje umetniški vodja festivala Domen Marinčič. Organizator je Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, predsednica Marija Kolar.

Jože Bartolj

kulturafestival radovljica 2018domen marinčič

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 7. 2018
Filip Brezovšek predstavalja Vojniške glasbene večere

Študent klarineta na univerzi Mozarteum v Salzburgu Filip Brezovšek že tretje leto zapored v sodelovanju z občino Vojnik organizira Vojniške glasbene večere, katerih glavni namen je približati laični publiki umetniško glasbo in jo predstaviti v vseh njenih zanimivih preoblekah.

Filip Brezovšek predstavalja Vojniške glasbene večere

Študent klarineta na univerzi Mozarteum v Salzburgu Filip Brezovšek že tretje leto zapored v sodelovanju z občino Vojnik organizira Vojniške glasbene večere, katerih glavni namen je približati laični publiki umetniško glasbo in jo predstaviti v vseh njenih zanimivih preoblekah.

kulturaglasbafestivalmladi

Kulturni utrinki

Filip Brezovšek predstavalja Vojniške glasbene večere
Študent klarineta na univerzi Mozarteum v Salzburgu Filip Brezovšek že tretje leto zapored v sodelovanju z občino Vojnik organizira Vojniške glasbene večere, katerih glavni namen je približati laični publiki umetniško glasbo in jo predstaviti v vseh njenih zanimivih preoblekah.
VEČ ...|25. 7. 2018
Filip Brezovšek predstavalja Vojniške glasbene večere
Študent klarineta na univerzi Mozarteum v Salzburgu Filip Brezovšek že tretje leto zapored v sodelovanju z občino Vojnik organizira Vojniške glasbene večere, katerih glavni namen je približati laični publiki umetniško glasbo in jo predstaviti v vseh njenih zanimivih preoblekah.

Marjan Bunič

kulturaglasbafestivalmladi

Za življenje

VEČ ...|23. 6. 2018
Samoten kraj in osamljenost

V oddaji Za življenje je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki pravi, da je zanj vera notranje doživljanje in polnost svobode živeti v popolni odrešenosti.

Samoten kraj in osamljenost

V oddaji Za življenje je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki pravi, da je zanj vera notranje doživljanje in polnost svobode živeti v popolni odrešenosti.

duhovnost

Za življenje

Samoten kraj in osamljenost
V oddaji Za življenje je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki pravi, da je zanj vera notranje doživljanje in polnost svobode živeti v popolni odrešenosti.
VEČ ...|23. 6. 2018
Samoten kraj in osamljenost
V oddaji Za življenje je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki pravi, da je zanj vera notranje doživljanje in polnost svobode živeti v popolni odrešenosti.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Za sožitje

VEČ ...|22. 5. 2018
Stranpoti sožitja

Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.

Stranpoti sožitja

Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Za sožitje

Stranpoti sožitja
Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.
VEČ ...|22. 5. 2018
Stranpoti sožitja
Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.

Nataša Ličen

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Naš gost

VEČ ...|10. 3. 2018
P. Jean Philippe Chauveau

Svojo zgodbo, polno groze, strahu in nasilja, pa tudi mogočnega božjega delovanja ter veličine usmiljenja nam je tokrat predstavil francoski pater, član skupnosti sv. Janeza Jean-Phillipe Chauveau. Med nedavnim obiskom Slovenije smo ga povabili v studio. Pater, ki je čez dan pri zapornikih, čez noč pa pri prostitutkah nam je razkril, zakaj je njegov avtodom odprt za prostitutke iz zakaj je iz najstarejše obrti tako težko izstopiti.

P. Jean Philippe Chauveau

Svojo zgodbo, polno groze, strahu in nasilja, pa tudi mogočnega božjega delovanja ter veličine usmiljenja nam je tokrat predstavil francoski pater, član skupnosti sv. Janeza Jean-Phillipe Chauveau. Med nedavnim obiskom Slovenije smo ga povabili v studio. Pater, ki je čez dan pri zapornikih, čez noč pa pri prostitutkah nam je razkril, zakaj je njegov avtodom odprt za prostitutke iz zakaj je iz najstarejše obrti tako težko izstopiti.

Naš gost

P. Jean Philippe Chauveau
Svojo zgodbo, polno groze, strahu in nasilja, pa tudi mogočnega božjega delovanja ter veličine usmiljenja nam je tokrat predstavil francoski pater, član skupnosti sv. Janeza Jean-Phillipe Chauveau. Med nedavnim obiskom Slovenije smo ga povabili v studio. Pater, ki je čez dan pri zapornikih, čez noč pa pri prostitutkah nam je razkril, zakaj je njegov avtodom odprt za prostitutke iz zakaj je iz najstarejše obrti tako težko izstopiti.
VEČ ...|10. 3. 2018
P. Jean Philippe Chauveau
Svojo zgodbo, polno groze, strahu in nasilja, pa tudi mogočnega božjega delovanja ter veličine usmiljenja nam je tokrat predstavil francoski pater, član skupnosti sv. Janeza Jean-Phillipe Chauveau. Med nedavnim obiskom Slovenije smo ga povabili v studio. Pater, ki je čez dan pri zapornikih, čez noč pa pri prostitutkah nam je razkril, zakaj je njegov avtodom odprt za prostitutke iz zakaj je iz najstarejše obrti tako težko izstopiti.

Blaž Lesnik

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
V čem ste kristjani drugačni od nas, ko pridete iz cerkve?

Verjetno ste že naleteli na podobno vprašanje »z druge strani«. Kaj odgovoriti je danes v radijskem misijonu razmišljal zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki je povedal, da je »življenjski stil kristjanov nenavezan, nenasilen in ljubeč odnos do vseh in vsega stvarstva. Živimo nenavadno, a čudovito. A kako lahko povsem nasproten odziv sveta razumemo kot čudovit?«.

V čem ste kristjani drugačni od nas, ko pridete iz cerkve?

Verjetno ste že naleteli na podobno vprašanje »z druge strani«. Kaj odgovoriti je danes v radijskem misijonu razmišljal zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki je povedal, da je »življenjski stil kristjanov nenavezan, nenasilen in ljubeč odnos do vseh in vsega stvarstva. Živimo nenavadno, a čudovito. A kako lahko povsem nasproten odziv sveta razumemo kot čudovit?«.

Radijski misijon

V čem ste kristjani drugačni od nas, ko pridete iz cerkve?
Verjetno ste že naleteli na podobno vprašanje »z druge strani«. Kaj odgovoriti je danes v radijskem misijonu razmišljal zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki je povedal, da je »življenjski stil kristjanov nenavezan, nenasilen in ljubeč odnos do vseh in vsega stvarstva. Živimo nenavadno, a čudovito. A kako lahko povsem nasproten odziv sveta razumemo kot čudovit?«.
VEČ ...|0. 0. 0
V čem ste kristjani drugačni od nas, ko pridete iz cerkve?
Verjetno ste že naleteli na podobno vprašanje »z druge strani«. Kaj odgovoriti je danes v radijskem misijonu razmišljal zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki je povedal, da je »življenjski stil kristjanov nenavezan, nenasilen in ljubeč odnos do vseh in vsega stvarstva. Živimo nenavadno, a čudovito. A kako lahko povsem nasproten odziv sveta razumemo kot čudovit?«.

Robert Friškovec

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|22. 3. 2020
Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Jože Bartolj

spominHelena Alenka BizjakFranc Bizjak

Duhovna misel

VEČ ...|28. 3. 2020
Prepir še vedno o istem

Tako je med množico zaradi njega nastal razdor. (Jn 7, 43)

Prepir še vedno o istem

Tako je med množico zaradi njega nastal razdor. (Jn 7, 43)

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|25. 3. 2020
Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Tanja Dominko

pogovordružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 3. 2020
Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinašvedskaavstralija

Za življenje

VEČ ...|28. 3. 2020
Ne bojte se!

To je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. A prav ta situacija, v kateri smo se znašli, vsak dan razburka naša čutenja in v nas vzbudi strah. Zato smo z duhovnikom Karlom Gržanom razmišljali, kako krepiti v sebi mir, zaupanje – spokojnost misli in počutja.

Ne bojte se!

To je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. A prav ta situacija, v kateri smo se znašli, vsak dan razburka naša čutenja in v nas vzbudi strah. Zato smo z duhovnikom Karlom Gržanom razmišljali, kako krepiti v sebi mir, zaupanje – spokojnost misli in počutja.

Mateja Feltrin Novljan

družbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

O klasiki drugače

VEČ ...|29. 3. 2020
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V ponovljeni oddaji O klasiki drugače smo poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V ponovljeni oddaji O klasiki drugače smo poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Minute za Sveto pismo

VEČ ...|29. 3. 2020
Knjiga modrosti

Pogovarjali smo se z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

Knjiga modrosti

Pogovarjali smo se z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

Mateja Subotičanec

duhovnostSveto pismomodrost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 3. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 3. 2020
O izidu Zbornika Misijonskega simpozija in pismo iz Etiopije

Izšel je zbirnik povedanega na Misijonskem simpoziju, ki se je odvil v lanskem oktobru in ga lahko najdete na spletni strani missio.si. V oddaji smo prebrali tudi oglašanje iz Etiopije. Pisala je Polona Dominik

O izidu Zbornika Misijonskega simpozija in pismo iz Etiopije

Izšel je zbirnik povedanega na Misijonskem simpoziju, ki se je odvil v lanskem oktobru in ga lahko najdete na spletni strani missio.si. V oddaji smo prebrali tudi oglašanje iz Etiopije. Pisala je Polona Dominik

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijonisimpozijzborniketiopijapolona dominik

Z ljudmi na poti

VEČ ...|29. 3. 2020
O migrantih v Grčiji

Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.

O migrantih v Grčiji

Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.

Tone Gorjup

družbaodnosipogovor