Za življenje

VEČ ...|28. 3. 2020
Ne bojte se!

To je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. A prav ta situacija, v kateri smo se znašli, vsak dan razburka naša čutenja in v nas vzbudi strah. Zato smo z duhovnikom Karlom Gržanom razmišljali, kako krepiti v sebi mir, zaupanje – spokojnost misli in počutja.

Ne bojte se!

To je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. A prav ta situacija, v kateri smo se znašli, vsak dan razburka naša čutenja in v nas vzbudi strah. Zato smo z duhovnikom Karlom Gržanom razmišljali, kako krepiti v sebi mir, zaupanje – spokojnost misli in počutja.

družbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Za življenje

Ne bojte se!
To je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. A prav ta situacija, v kateri smo se znašli, vsak dan razburka naša čutenja in v nas vzbudi strah. Zato smo z duhovnikom Karlom Gržanom razmišljali, kako krepiti v sebi mir, zaupanje – spokojnost misli in počutja.
VEČ ...|28. 3. 2020
Ne bojte se!
To je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. A prav ta situacija, v kateri smo se znašli, vsak dan razburka naša čutenja in v nas vzbudi strah. Zato smo z duhovnikom Karlom Gržanom razmišljali, kako krepiti v sebi mir, zaupanje – spokojnost misli in počutja.

Mateja Feltrin Novljan

družbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Via positiva

VEČ ...|26. 3. 2020
KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi

Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.

KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi

Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanjevzgojapsihologijazdravje

Via positiva

KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi
Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.
VEČ ...|26. 3. 2020
KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi
Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanjevzgojapsihologijazdravje

Za sožitje

VEČ ...|24. 3. 2020
Dvojina je ključna v odnosih

Učenje lepega sožitja je trajna naloga vsakega, če želimo živeti z drugimi prijetno in rodovitno. V današnji družbi pogosto izpostavljamo Jaz in Mi. Kje pa je dvojina? Sobivamo večinoma v odnosu jaz-ti, to je osnova, iz katere gradimo tudi vse ostale vezi. O tem smo govorili z dr. Jožetom Ramovšem v sklopu oddaj Za sožitje.

Dvojina je ključna v odnosih

Učenje lepega sožitja je trajna naloga vsakega, če želimo živeti z drugimi prijetno in rodovitno. V današnji družbi pogosto izpostavljamo Jaz in Mi. Kje pa je dvojina? Sobivamo večinoma v odnosu jaz-ti, to je osnova, iz katere gradimo tudi vse ostale vezi. O tem smo govorili z dr. Jožetom Ramovšem v sklopu oddaj Za sožitje.

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za sožitje

Dvojina je ključna v odnosih
Učenje lepega sožitja je trajna naloga vsakega, če želimo živeti z drugimi prijetno in rodovitno. V današnji družbi pogosto izpostavljamo Jaz in Mi. Kje pa je dvojina? Sobivamo večinoma v odnosu jaz-ti, to je osnova, iz katere gradimo tudi vse ostale vezi. O tem smo govorili z dr. Jožetom Ramovšem v sklopu oddaj Za sožitje.
VEČ ...|24. 3. 2020
Dvojina je ključna v odnosih
Učenje lepega sožitja je trajna naloga vsakega, če želimo živeti z drugimi prijetno in rodovitno. V današnji družbi pogosto izpostavljamo Jaz in Mi. Kje pa je dvojina? Sobivamo večinoma v odnosu jaz-ti, to je osnova, iz katere gradimo tudi vse ostale vezi. O tem smo govorili z dr. Jožetom Ramovšem v sklopu oddaj Za sožitje.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|21. 3. 2020
Mini Korona koncert

Sobotna iskrica je vedela, da otroci niso imeli izgovorov ... Niso odšli na izlet, ni bilo dopoldanskih pevskih ali ministrantskih vaj, ne sobotnega pouka ... No, če že ... je potekal kar od doma. Zato je povabila, da so otroci stopili do telefonske slušalke in nam zaupali kako se imajo, kaj počnejo ... Družine smo povabili, da zapojejo. Gostili smo tudi Melito Košir, ki nas je na daljavo podučila kaj lepega lahko vidimo in doživimo v teh dneh, ko ostajamo doma.

Mini Korona koncert

Sobotna iskrica je vedela, da otroci niso imeli izgovorov ... Niso odšli na izlet, ni bilo dopoldanskih pevskih ali ministrantskih vaj, ne sobotnega pouka ... No, če že ... je potekal kar od doma. Zato je povabila, da so otroci stopili do telefonske slušalke in nam zaupali kako se imajo, kaj počnejo ... Družine smo povabili, da zapojejo. Gostili smo tudi Melito Košir, ki nas je na daljavo podučila kaj lepega lahko vidimo in doživimo v teh dneh, ko ostajamo doma.

otrociodnosidružbavzgoja

Sobotna iskrica

Mini Korona koncert
Sobotna iskrica je vedela, da otroci niso imeli izgovorov ... Niso odšli na izlet, ni bilo dopoldanskih pevskih ali ministrantskih vaj, ne sobotnega pouka ... No, če že ... je potekal kar od doma. Zato je povabila, da so otroci stopili do telefonske slušalke in nam zaupali kako se imajo, kaj počnejo ... Družine smo povabili, da zapojejo. Gostili smo tudi Melito Košir, ki nas je na daljavo podučila kaj lepega lahko vidimo in doživimo v teh dneh, ko ostajamo doma.
VEČ ...|21. 3. 2020
Mini Korona koncert
Sobotna iskrica je vedela, da otroci niso imeli izgovorov ... Niso odšli na izlet, ni bilo dopoldanskih pevskih ali ministrantskih vaj, ne sobotnega pouka ... No, če že ... je potekal kar od doma. Zato je povabila, da so otroci stopili do telefonske slušalke in nam zaupali kako se imajo, kaj počnejo ... Družine smo povabili, da zapojejo. Gostili smo tudi Melito Košir, ki nas je na daljavo podučila kaj lepega lahko vidimo in doživimo v teh dneh, ko ostajamo doma.

Jure Sešek

otrociodnosidružbavzgoja

Srečanja

VEČ ...|17. 3. 2020
Posledice alkoholizma na svojce

Ko govorimo o alkoholizmu, se pogosto osredotočimo na težave zasvojenca z alkoholom in na njegove družinske člane. Pozabljamo pa na posledice, ki jih ti družinski člani nosijo s seboj vse življenje, tudi ko že ustvarijo svojo družino. Za kaj gre pri tem in kako presekati ta krog, je tekla beseda. Sodelovala sta psihiatrinja in družinska terapevtka iz Oddelka za zdravljenje odvisnosti v psihiatrični bolnišnici v Idriji. dr. Janja Milič in predstavnica skupine Al-Anon. Če pomislimo, da je po nekaterih podatkih skoraj milijon Slovencev prizadetih zaradi alkoholizma svojih domačih, potem gre za res velik problem in izziv, s katerim se moramo soočiti.

Posledice alkoholizma na svojce

Ko govorimo o alkoholizmu, se pogosto osredotočimo na težave zasvojenca z alkoholom in na njegove družinske člane. Pozabljamo pa na posledice, ki jih ti družinski člani nosijo s seboj vse življenje, tudi ko že ustvarijo svojo družino. Za kaj gre pri tem in kako presekati ta krog, je tekla beseda. Sodelovala sta psihiatrinja in družinska terapevtka iz Oddelka za zdravljenje odvisnosti v psihiatrični bolnišnici v Idriji. dr. Janja Milič in predstavnica skupine Al-Anon. Če pomislimo, da je po nekaterih podatkih skoraj milijon Slovencev prizadetih zaradi alkoholizma svojih domačih, potem gre za res velik problem in izziv, s katerim se moramo soočiti.

družbasvetovanjevzgojaizobraževanjeodnosipogovor

Srečanja

Posledice alkoholizma na svojce
Ko govorimo o alkoholizmu, se pogosto osredotočimo na težave zasvojenca z alkoholom in na njegove družinske člane. Pozabljamo pa na posledice, ki jih ti družinski člani nosijo s seboj vse življenje, tudi ko že ustvarijo svojo družino. Za kaj gre pri tem in kako presekati ta krog, je tekla beseda. Sodelovala sta psihiatrinja in družinska terapevtka iz Oddelka za zdravljenje odvisnosti v psihiatrični bolnišnici v Idriji. dr. Janja Milič in predstavnica skupine Al-Anon. Če pomislimo, da je po nekaterih podatkih skoraj milijon Slovencev prizadetih zaradi alkoholizma svojih domačih, potem gre za res velik problem in izziv, s katerim se moramo soočiti.
VEČ ...|17. 3. 2020
Posledice alkoholizma na svojce
Ko govorimo o alkoholizmu, se pogosto osredotočimo na težave zasvojenca z alkoholom in na njegove družinske člane. Pozabljamo pa na posledice, ki jih ti družinski člani nosijo s seboj vse življenje, tudi ko že ustvarijo svojo družino. Za kaj gre pri tem in kako presekati ta krog, je tekla beseda. Sodelovala sta psihiatrinja in družinska terapevtka iz Oddelka za zdravljenje odvisnosti v psihiatrični bolnišnici v Idriji. dr. Janja Milič in predstavnica skupine Al-Anon. Če pomislimo, da je po nekaterih podatkih skoraj milijon Slovencev prizadetih zaradi alkoholizma svojih domačih, potem gre za res velik problem in izziv, s katerim se moramo soočiti.

Marjana Debevec

družbasvetovanjevzgojaizobraževanjeodnosipogovor

Svetovalnica

VEČ ...|16. 3. 2020
Izobraževanje na daljavo

Z današnjim dnem so se zaprla vrata vseh vzgojno izobraževalnih ustanov, zato smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se spoprijeti s šolanjem doma. Kako organizirati pouk doma, kaj če je otrok več in kako se lahko starši kot kateheti spoprimemo tudi z veroukom doma? Z nami je bila učiteljica Manica Marolt.

Izobraževanje na daljavo

Z današnjim dnem so se zaprla vrata vseh vzgojno izobraževalnih ustanov, zato smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se spoprijeti s šolanjem doma. Kako organizirati pouk doma, kaj če je otrok več in kako se lahko starši kot kateheti spoprimemo tudi z veroukom doma? Z nami je bila učiteljica Manica Marolt.

izobraževanjemladiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

Izobraževanje na daljavo
Z današnjim dnem so se zaprla vrata vseh vzgojno izobraževalnih ustanov, zato smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se spoprijeti s šolanjem doma. Kako organizirati pouk doma, kaj če je otrok več in kako se lahko starši kot kateheti spoprimemo tudi z veroukom doma? Z nami je bila učiteljica Manica Marolt.
VEČ ...|16. 3. 2020
Izobraževanje na daljavo
Z današnjim dnem so se zaprla vrata vseh vzgojno izobraževalnih ustanov, zato smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se spoprijeti s šolanjem doma. Kako organizirati pouk doma, kaj če je otrok več in kako se lahko starši kot kateheti spoprimemo tudi z veroukom doma? Z nami je bila učiteljica Manica Marolt.

Blaž Lesnik

izobraževanjemladiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 3. 2020
Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)

Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.

Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)

Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.

duhovnostizobraževanjekulturaspominvzgoja

Graditelji slovenskega doma

Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)
Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.
VEČ ...|15. 3. 2020
Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)
Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.

Tone Gorjup

duhovnostizobraževanjekulturaspominvzgoja

Za življenje

VEČ ...|14. 3. 2020
Dron starši

Težave z govorom, odklonilno vedenje triletnika, ljubosumje, odklanjanje hrane, ... so izhodišča vprašanj poslušalk in poslušalcev, na katera je odgovoril Marko Muhant, specialni pedagog.

Dron starši

Težave z govorom, odklonilno vedenje triletnika, ljubosumje, odklanjanje hrane, ... so izhodišča vprašanj poslušalk in poslušalcev, na katera je odgovoril Marko Muhant, specialni pedagog.

družbavzgojaizobraževanjeodnosiotrocipogovor

Za življenje

Dron starši
Težave z govorom, odklonilno vedenje triletnika, ljubosumje, odklanjanje hrane, ... so izhodišča vprašanj poslušalk in poslušalcev, na katera je odgovoril Marko Muhant, specialni pedagog.
VEČ ...|14. 3. 2020
Dron starši
Težave z govorom, odklonilno vedenje triletnika, ljubosumje, odklanjanje hrane, ... so izhodišča vprašanj poslušalk in poslušalcev, na katera je odgovoril Marko Muhant, specialni pedagog.

Nataša Ličen

družbavzgojaizobraževanjeodnosiotrocipogovor

Sobotna iskrica

VEČ ...|14. 3. 2020
Ob Tednu katoliškega šolstva

Otroška oddaja je tokrat svoje minute namenila sklepu Tedna katoliškega šolstva. Lahko ste slišali klic učencev in dijakov, prošnjo sklada in hvaležnost tistih, ki ste jim že ali pa jim še boste s svojim darom pomagali na poti skozi življenje.

Ob Tednu katoliškega šolstva

Otroška oddaja je tokrat svoje minute namenila sklepu Tedna katoliškega šolstva. Lahko ste slišali klic učencev in dijakov, prošnjo sklada in hvaležnost tistih, ki ste jim že ali pa jim še boste s svojim darom pomagali na poti skozi življenje.

družbamladiotrocivzgojateden katoliškega šolstvaželimljegimnazija

Sobotna iskrica

Ob Tednu katoliškega šolstva
Otroška oddaja je tokrat svoje minute namenila sklepu Tedna katoliškega šolstva. Lahko ste slišali klic učencev in dijakov, prošnjo sklada in hvaležnost tistih, ki ste jim že ali pa jim še boste s svojim darom pomagali na poti skozi življenje.
VEČ ...|14. 3. 2020
Ob Tednu katoliškega šolstva
Otroška oddaja je tokrat svoje minute namenila sklepu Tedna katoliškega šolstva. Lahko ste slišali klic učencev in dijakov, prošnjo sklada in hvaležnost tistih, ki ste jim že ali pa jim še boste s svojim darom pomagali na poti skozi življenje.

Jure Sešek

družbamladiotrocivzgojateden katoliškega šolstvaželimljegimnazija

Kolokvij

VEČ ...|13. 3. 2020
Teden katoliškega šolstva

Ob zaključku tedna katoliškega šolstva se Nataša Ličen pogovarja z nekdanjimi dijaki želimeljske gimnazije o njihovi srednješolski izkušnji.

Teden katoliškega šolstva

Ob zaključku tedna katoliškega šolstva se Nataša Ličen pogovarja z nekdanjimi dijaki želimeljske gimnazije o njihovi srednješolski izkušnji.

mladivzgojapogovorodnosidružbaduhovnost

Kolokvij

Teden katoliškega šolstva
Ob zaključku tedna katoliškega šolstva se Nataša Ličen pogovarja z nekdanjimi dijaki želimeljske gimnazije o njihovi srednješolski izkušnji.
VEČ ...|13. 3. 2020
Teden katoliškega šolstva
Ob zaključku tedna katoliškega šolstva se Nataša Ličen pogovarja z nekdanjimi dijaki želimeljske gimnazije o njihovi srednješolski izkušnji.

Marjan BuničNataša Ličen

mladivzgojapogovorodnosidružbaduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

vrtkmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.
VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Slavi Košir

vrtkmetijstvosvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|11. 3. 2020
Pri vzgoji mladostnika ključna družina

V tednu katoliškega šolstva smo s predstavniki dijaških domov govorili o vzgoji. Dotaknili smo se vloge družine in vzgojiteljev v domovih ter spregovorili o vplivu sovrstnikov na mladostnika. Ker se približujejo roki za prijave v srednje šole in dijaške domove pa smo preverili tudi, kaj je pomembno za izbiro prave izobraževalne ustanove.

Pri vzgoji mladostnika ključna družina

V tednu katoliškega šolstva smo s predstavniki dijaških domov govorili o vzgoji. Dotaknili smo se vloge družine in vzgojiteljev v domovih ter spregovorili o vplivu sovrstnikov na mladostnika. Ker se približujejo roki za prijave v srednje šole in dijaške domove pa smo preverili tudi, kaj je pomembno za izbiro prave izobraževalne ustanove.

pogovorizobraževanjedružbavzgoja

Pogovor o

Pri vzgoji mladostnika ključna družina
V tednu katoliškega šolstva smo s predstavniki dijaških domov govorili o vzgoji. Dotaknili smo se vloge družine in vzgojiteljev v domovih ter spregovorili o vplivu sovrstnikov na mladostnika. Ker se približujejo roki za prijave v srednje šole in dijaške domove pa smo preverili tudi, kaj je pomembno za izbiro prave izobraževalne ustanove.
VEČ ...|11. 3. 2020
Pri vzgoji mladostnika ključna družina
V tednu katoliškega šolstva smo s predstavniki dijaških domov govorili o vzgoji. Dotaknili smo se vloge družine in vzgojiteljev v domovih ter spregovorili o vplivu sovrstnikov na mladostnika. Ker se približujejo roki za prijave v srednje šole in dijaške domove pa smo preverili tudi, kaj je pomembno za izbiro prave izobraževalne ustanove.

Andrej Šinko

pogovorizobraževanjedružbavzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|10. 3. 2020
Vzgoja za vrednote

Tokratni gostji sta bili svetovalna delavka Gimnazije Želimlje Špela Potočnik in vzgojiteljica doma Janeza Boska Petra Držanič. Pogovarjali smo se o tem kako spremljati mlade v njihovem iskanju in uresničitvi življenjske poklicanosti. Kako jim pomagati pri utrjevanju vrednot na poti osamosvojitve?

Vzgoja za vrednote

Tokratni gostji sta bili svetovalna delavka Gimnazije Želimlje Špela Potočnik in vzgojiteljica doma Janeza Boska Petra Držanič. Pogovarjali smo se o tem kako spremljati mlade v njihovem iskanju in uresničitvi življenjske poklicanosti. Kako jim pomagati pri utrjevanju vrednot na poti osamosvojitve?

svetovanjeizobraževanjekatoliško šolstvo

Svetovalnica

Vzgoja za vrednote
Tokratni gostji sta bili svetovalna delavka Gimnazije Želimlje Špela Potočnik in vzgojiteljica doma Janeza Boska Petra Držanič. Pogovarjali smo se o tem kako spremljati mlade v njihovem iskanju in uresničitvi življenjske poklicanosti. Kako jim pomagati pri utrjevanju vrednot na poti osamosvojitve?
VEČ ...|10. 3. 2020
Vzgoja za vrednote
Tokratni gostji sta bili svetovalna delavka Gimnazije Želimlje Špela Potočnik in vzgojiteljica doma Janeza Boska Petra Držanič. Pogovarjali smo se o tem kako spremljati mlade v njihovem iskanju in uresničitvi življenjske poklicanosti. Kako jim pomagati pri utrjevanju vrednot na poti osamosvojitve?

Nataša Ličen

svetovanjeizobraževanjekatoliško šolstvo

Za življenje

VEČ ...|7. 3. 2020
Strah lahko popolnoma ohromi življenje

Pretiran strah nas lahko ohromi in včasih celo pripravi do nerazumnih reakcij. Kako v napetih razmerah poiskati moč za trezno ravnanje? Gost oddaje je bil doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.

Strah lahko popolnoma ohromi življenje

Pretiran strah nas lahko ohromi in včasih celo pripravi do nerazumnih reakcij. Kako v napetih razmerah poiskati moč za trezno ravnanje? Gost oddaje je bil doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.

odnosiduhovnostdružbakoronavirusvzgoja

Za življenje

Strah lahko popolnoma ohromi življenje
Pretiran strah nas lahko ohromi in včasih celo pripravi do nerazumnih reakcij. Kako v napetih razmerah poiskati moč za trezno ravnanje? Gost oddaje je bil doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
VEČ ...|7. 3. 2020
Strah lahko popolnoma ohromi življenje
Pretiran strah nas lahko ohromi in včasih celo pripravi do nerazumnih reakcij. Kako v napetih razmerah poiskati moč za trezno ravnanje? Gost oddaje je bil doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.

Blaž Lesnik

odnosiduhovnostdružbakoronavirusvzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 3. 2020
Srečanje mladinskih zborov in vabilo k Tednu katoliškega šolstva

V Sobotni iskrici smo predstavili čudoviti novico o rekordnem daru za Afriko. Peli smo z mladimi, ki so bili februarja zbrani na Rakovniku in slišali nekaj dijaških zgodb z Želimelj.

Srečanje mladinskih zborov in vabilo k Tednu katoliškega šolstva

V Sobotni iskrici smo predstavili čudoviti novico o rekordnem daru za Afriko. Peli smo z mladimi, ki so bili februarja zbrani na Rakovniku in slišali nekaj dijaških zgodb z Želimelj.

družbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgojapogovor

Sobotna iskrica

Srečanje mladinskih zborov in vabilo k Tednu katoliškega šolstva
V Sobotni iskrici smo predstavili čudoviti novico o rekordnem daru za Afriko. Peli smo z mladimi, ki so bili februarja zbrani na Rakovniku in slišali nekaj dijaških zgodb z Želimelj.
VEČ ...|7. 3. 2020
Srečanje mladinskih zborov in vabilo k Tednu katoliškega šolstva
V Sobotni iskrici smo predstavili čudoviti novico o rekordnem daru za Afriko. Peli smo z mladimi, ki so bili februarja zbrani na Rakovniku in slišali nekaj dijaških zgodb z Želimelj.

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgojapogovor

Via positiva

VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Slapšak - spodbuda k finančni pismenosti

Ljudje nismo naklonjeni spremembam in se neradi prilagajamo. Vendar je sodobno življenje prav takšno. Finančne razmere niso izjema.

Peter Slapšak - spodbuda k finančni pismenosti

Ljudje nismo naklonjeni spremembam in se neradi prilagajamo. Vendar je sodobno življenje prav takšno. Finančne razmere niso izjema.

svetovanjevzgojaizobraževanje

Via positiva

Peter Slapšak - spodbuda k finančni pismenosti
Ljudje nismo naklonjeni spremembam in se neradi prilagajamo. Vendar je sodobno življenje prav takšno. Finančne razmere niso izjema.
VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Slapšak - spodbuda k finančni pismenosti
Ljudje nismo naklonjeni spremembam in se neradi prilagajamo. Vendar je sodobno življenje prav takšno. Finančne razmere niso izjema.

Nataša Ličen

svetovanjevzgojaizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|29. 2. 2020
Srčni učitelj

Sabina Košmrl Kaučič je profesorica, mama treh otrok, ki združuje osebne in poklicne izkušnje v knjigi Srčni učitelj. Vsi smo učitelji. Kako učimo? Je zgled pravi? Zahtevamo, sami pa se tega ne držimo? Ni žrtev in krivcev, vsi smo na poti izbiranja in odločitev.

Srčni učitelj

Sabina Košmrl Kaučič je profesorica, mama treh otrok, ki združuje osebne in poklicne izkušnje v knjigi Srčni učitelj. Vsi smo učitelji. Kako učimo? Je zgled pravi? Zahtevamo, sami pa se tega ne držimo? Ni žrtev in krivcev, vsi smo na poti izbiranja in odločitev.

družbaizobraževanjevzgojapogovorsvetovanjeodnosi

Za življenje

Srčni učitelj
Sabina Košmrl Kaučič je profesorica, mama treh otrok, ki združuje osebne in poklicne izkušnje v knjigi Srčni učitelj. Vsi smo učitelji. Kako učimo? Je zgled pravi? Zahtevamo, sami pa se tega ne držimo? Ni žrtev in krivcev, vsi smo na poti izbiranja in odločitev.
VEČ ...|29. 2. 2020
Srčni učitelj
Sabina Košmrl Kaučič je profesorica, mama treh otrok, ki združuje osebne in poklicne izkušnje v knjigi Srčni učitelj. Vsi smo učitelji. Kako učimo? Je zgled pravi? Zahtevamo, sami pa se tega ne držimo? Ni žrtev in krivcev, vsi smo na poti izbiranja in odločitev.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjevzgojapogovorsvetovanjeodnosi

Radijska Kateheza

VEČ ...|29. 2. 2020
Marjan Turnšek: Šesta Božja zapoved - Ne nečistuj

O človeški spolni razsežnosti, zlorabah, o tem, kaj je v spolnosti naravno in kaj Božje v luči šeste Božje zapovedi razmišlja nadškof dr. Marjan Turnšek.

Marjan Turnšek: Šesta Božja zapoved - Ne nečistuj

O človeški spolni razsežnosti, zlorabah, o tem, kaj je v spolnosti naravno in kaj Božje v luči šeste Božje zapovedi razmišlja nadškof dr. Marjan Turnšek.

duhovnostvzgojaodnosi

Radijska Kateheza

Marjan Turnšek: Šesta Božja zapoved - Ne nečistuj
O človeški spolni razsežnosti, zlorabah, o tem, kaj je v spolnosti naravno in kaj Božje v luči šeste Božje zapovedi razmišlja nadškof dr. Marjan Turnšek.
VEČ ...|29. 2. 2020
Marjan Turnšek: Šesta Božja zapoved - Ne nečistuj
O človeški spolni razsežnosti, zlorabah, o tem, kaj je v spolnosti naravno in kaj Božje v luči šeste Božje zapovedi razmišlja nadškof dr. Marjan Turnšek.

Silvestra Sadarnadškof Marjan Turnšek

duhovnostvzgojaodnosi

Via positiva

VEČ ...|27. 2. 2020
Ekrani niso varuške

Ob februarju, ki je mesec varne rabe interneta, smo s točke osveščanja Safe.si v studiu gostili Marka Puschnerja, govorili pa o preudarni rabi spletišča ter mobilnih naprav. Priznajmo si, da je težko omejiti uporabo otroku, če smo sami preveč časa na telefonih, to gotovo ni zgled preudarne rabe.

Ekrani niso varuške

Ob februarju, ki je mesec varne rabe interneta, smo s točke osveščanja Safe.si v studiu gostili Marka Puschnerja, govorili pa o preudarni rabi spletišča ter mobilnih naprav. Priznajmo si, da je težko omejiti uporabo otroku, če smo sami preveč časa na telefonih, to gotovo ni zgled preudarne rabe.

družbaizobraževanjekulturaodnosimladipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Ekrani niso varuške
Ob februarju, ki je mesec varne rabe interneta, smo s točke osveščanja Safe.si v studiu gostili Marka Puschnerja, govorili pa o preudarni rabi spletišča ter mobilnih naprav. Priznajmo si, da je težko omejiti uporabo otroku, če smo sami preveč časa na telefonih, to gotovo ni zgled preudarne rabe.
VEČ ...|27. 2. 2020
Ekrani niso varuške
Ob februarju, ki je mesec varne rabe interneta, smo s točke osveščanja Safe.si v studiu gostili Marka Puschnerja, govorili pa o preudarni rabi spletišča ter mobilnih naprav. Priznajmo si, da je težko omejiti uporabo otroku, če smo sami preveč časa na telefonih, to gotovo ni zgled preudarne rabe.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosimladipogovorsvetovanjevzgoja

Pogovor o

VEČ ...|26. 2. 2020
Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

duhovnostodnosiodnosivzgoja

Pogovor o

Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.
O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.
VEČ ...|26. 2. 2020
Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.
O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosiodnosivzgoja

Mladoskop

VEČ ...|21. 2. 2020
Muzikal Slovenski božič v izvedbi dijakov

Člani Mladinskega pevskega zbora Škofijske gimanzije Vipava so, pod vodstvom Mete Praček, izvedli muzikal Matije Tomca Slovenski božič. Poleg zborovodkinje in dirigentke so ga predstavili Tadej Vovk, Ema Trpin, Zala Bratina in Jakob Domenik. Govorili pa tudi širše o odnosu do glasbe, sodelovanju v zboru, o kulturi in slovenski besedi.

Muzikal Slovenski božič v izvedbi dijakov

Člani Mladinskega pevskega zbora Škofijske gimanzije Vipava so, pod vodstvom Mete Praček, izvedli muzikal Matije Tomca Slovenski božič. Poleg zborovodkinje in dirigentke so ga predstavili Tadej Vovk, Ema Trpin, Zala Bratina in Jakob Domenik. Govorili pa tudi širše o odnosu do glasbe, sodelovanju v zboru, o kulturi in slovenski besedi.

duhovnostizobraževanjekulturamladipogovorvzgojadružba

Mladoskop

Muzikal Slovenski božič v izvedbi dijakov
Člani Mladinskega pevskega zbora Škofijske gimanzije Vipava so, pod vodstvom Mete Praček, izvedli muzikal Matije Tomca Slovenski božič. Poleg zborovodkinje in dirigentke so ga predstavili Tadej Vovk, Ema Trpin, Zala Bratina in Jakob Domenik. Govorili pa tudi širše o odnosu do glasbe, sodelovanju v zboru, o kulturi in slovenski besedi.
VEČ ...|21. 2. 2020
Muzikal Slovenski božič v izvedbi dijakov
Člani Mladinskega pevskega zbora Škofijske gimanzije Vipava so, pod vodstvom Mete Praček, izvedli muzikal Matije Tomca Slovenski božič. Poleg zborovodkinje in dirigentke so ga predstavili Tadej Vovk, Ema Trpin, Zala Bratina in Jakob Domenik. Govorili pa tudi širše o odnosu do glasbe, sodelovanju v zboru, o kulturi in slovenski besedi.

Nataša Ličen

duhovnostizobraževanjekulturamladipogovorvzgojadružba

Sobotna iskrica

VEČ ...|15. 2. 2020
Predpustno vabilo v Burundi in na pustni ples

Sobotna iskrica pred pustno dobrodelno izvedbo naše otroške oddaje je skoraj v celoti nastala v Burundiju, afriški državi, ki ji bomo tokrat priskočili na pomoč. Sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič ter sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe so predstavile prizadevanja centra Akamuri, vsakdan afriških otrok in njihov klic na pomoč, ki bo, upamo, slišan čez teden dni. Saj veste, kajne? Na Pustni Sobotni iskrici nas bodo zabavali Modrijani in Pedenjped za male in velike.

Predpustno vabilo v Burundi in na pustni ples

Sobotna iskrica pred pustno dobrodelno izvedbo naše otroške oddaje je skoraj v celoti nastala v Burundiju, afriški državi, ki ji bomo tokrat priskočili na pomoč. Sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič ter sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe so predstavile prizadevanja centra Akamuri, vsakdan afriških otrok in njihov klic na pomoč, ki bo, upamo, slišan čez teden dni. Saj veste, kajne? Na Pustni Sobotni iskrici nas bodo zabavali Modrijani in Pedenjped za male in velike.

otrocivzgojaduhovnostmisijoniburundivesna hitibogdana kavcicjana lampeslovenska karitasmisijonsko središčepustna sobotna iskrica

Sobotna iskrica

Predpustno vabilo v Burundi in na pustni ples
Sobotna iskrica pred pustno dobrodelno izvedbo naše otroške oddaje je skoraj v celoti nastala v Burundiju, afriški državi, ki ji bomo tokrat priskočili na pomoč. Sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič ter sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe so predstavile prizadevanja centra Akamuri, vsakdan afriških otrok in njihov klic na pomoč, ki bo, upamo, slišan čez teden dni. Saj veste, kajne? Na Pustni Sobotni iskrici nas bodo zabavali Modrijani in Pedenjped za male in velike.
VEČ ...|15. 2. 2020
Predpustno vabilo v Burundi in na pustni ples
Sobotna iskrica pred pustno dobrodelno izvedbo naše otroške oddaje je skoraj v celoti nastala v Burundiju, afriški državi, ki ji bomo tokrat priskočili na pomoč. Sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič ter sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe so predstavile prizadevanja centra Akamuri, vsakdan afriških otrok in njihov klic na pomoč, ki bo, upamo, slišan čez teden dni. Saj veste, kajne? Na Pustni Sobotni iskrici nas bodo zabavali Modrijani in Pedenjped za male in velike.

Jure Sešek

otrocivzgojaduhovnostmisijoniburundivesna hitibogdana kavcicjana lampeslovenska karitasmisijonsko središčepustna sobotna iskrica

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Za življenje

VEČ ...|8. 2. 2020
Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Za življenje

Kultura življenja
Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.
VEČ ...|8. 2. 2020
Kultura življenja
Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|8. 2. 2020
Kulturni praznik, Melita Kosir in dirkanje Mark Ivanov

Ob devetih se zasliši: Sobotna iskrica rešitve išče, priključi Radio Ognjišče ... V naši otroški oddaji smo se ustavili pri lepoti slovenske besede in pesmi, slišali ste slovensko ljudsko pripoved o prevarani lisici. Gostili smo Mavrico in Melito Košir, z Markom Ivánovim pa smo se odpeljali v dirkaške avtomobilistične vode. Vabljeni k poslušanju Sobotne iskrice.

Kulturni praznik, Melita Kosir in dirkanje Mark Ivanov

Ob devetih se zasliši: Sobotna iskrica rešitve išče, priključi Radio Ognjišče ... V naši otroški oddaji smo se ustavili pri lepoti slovenske besede in pesmi, slišali ste slovensko ljudsko pripoved o prevarani lisici. Gostili smo Mavrico in Melito Košir, z Markom Ivánovim pa smo se odpeljali v dirkaške avtomobilistične vode. Vabljeni k poslušanju Sobotne iskrice.

družbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgojapogovor

Sobotna iskrica

Kulturni praznik, Melita Kosir in dirkanje Mark Ivanov
Ob devetih se zasliši: Sobotna iskrica rešitve išče, priključi Radio Ognjišče ... V naši otroški oddaji smo se ustavili pri lepoti slovenske besede in pesmi, slišali ste slovensko ljudsko pripoved o prevarani lisici. Gostili smo Mavrico in Melito Košir, z Markom Ivánovim pa smo se odpeljali v dirkaške avtomobilistične vode. Vabljeni k poslušanju Sobotne iskrice.
VEČ ...|8. 2. 2020
Kulturni praznik, Melita Kosir in dirkanje Mark Ivanov
Ob devetih se zasliši: Sobotna iskrica rešitve išče, priključi Radio Ognjišče ... V naši otroški oddaji smo se ustavili pri lepoti slovenske besede in pesmi, slišali ste slovensko ljudsko pripoved o prevarani lisici. Gostili smo Mavrico in Melito Košir, z Markom Ivánovim pa smo se odpeljali v dirkaške avtomobilistične vode. Vabljeni k poslušanju Sobotne iskrice.

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgojapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|7. 2. 2020
MInka Mehle, mamica in blogerka

Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Je tudi vam ta pregovor težko upeljati v prakso? MInka Mehle, je z nami v Svetovalnici delila svoje izkušnje.

MInka Mehle, mamica in blogerka

Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Je tudi vam ta pregovor težko upeljati v prakso? MInka Mehle, je z nami v Svetovalnici delila svoje izkušnje.

družbamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

MInka Mehle, mamica in blogerka
Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Je tudi vam ta pregovor težko upeljati v prakso? MInka Mehle, je z nami v Svetovalnici delila svoje izkušnje.
VEČ ...|7. 2. 2020
MInka Mehle, mamica in blogerka
Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Je tudi vam ta pregovor težko upeljati v prakso? MInka Mehle, je z nami v Svetovalnici delila svoje izkušnje.

Tanja Dominko

družbamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

VEČ ...|7. 2. 2020
Srednješolski programi

Pred Informativnimi dnevi smo povzeli nekatere opise dijakov, študentov, profesorjev in ravnateljev srednješolskih ter višješolskih programov, ki jih pripravljajo, vodijo in obiskujejo.

Srednješolski programi

Pred Informativnimi dnevi smo povzeli nekatere opise dijakov, študentov, profesorjev in ravnateljev srednješolskih ter višješolskih programov, ki jih pripravljajo, vodijo in obiskujejo.

družbaizobraževanjemladipogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

Srednješolski programi
Pred Informativnimi dnevi smo povzeli nekatere opise dijakov, študentov, profesorjev in ravnateljev srednješolskih ter višješolskih programov, ki jih pripravljajo, vodijo in obiskujejo.
VEČ ...|7. 2. 2020
Srednješolski programi
Pred Informativnimi dnevi smo povzeli nekatere opise dijakov, študentov, profesorjev in ravnateljev srednješolskih ter višješolskih programov, ki jih pripravljajo, vodijo in obiskujejo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|6. 2. 2020
Od pevca do pričevalca

Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.

Od pevca do pričevalca

Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.

družbaglasbaduhovnostkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Via positiva

Od pevca do pričevalca
Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.
VEČ ...|6. 2. 2020
Od pevca do pričevalca
Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.

Nataša Ličen

družbaglasbaduhovnostkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Sol in luč

VEČ ...|4. 2. 2020
Jordan Peterson

Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.

Jordan Peterson

Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.

izobraževanjeodnosivzgojadružba

Sol in luč

Jordan Peterson
Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.
VEČ ...|4. 2. 2020
Jordan Peterson
Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.

Tadej Sadar

izobraževanjeodnosivzgojadružba

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|1. 2. 2020
Abraham in Izak - zgodba sodobnih staršev in otrok

Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.

Abraham in Izak - zgodba sodobnih staršev in otrok

Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.

duhovnostmladiodnosivzgoja

Sobotni duhovni večer

Abraham in Izak - zgodba sodobnih staršev in otrok
Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.
VEČ ...|1. 2. 2020
Abraham in Izak - zgodba sodobnih staršev in otrok
Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.

Silvestra Sadar in Stanko Gerjolj

duhovnostmladiodnosivzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|1. 2. 2020
Začetek priprav na Pustno Sobotno iskrico

Bliža se Pustna Sobotna iskrica. Če smo natančni, do takrat je še dvaindvajset dni. Pustni ples z dobrim namenom, na katerega se že pripravljamo v naši otroški oddaji, ki je tokrat gostila tudi Miška in Belamiško. Junaka, s katerima prideta pesnik Feri Lainšček in pevka Romana Krajnčan. Vabljeni k poslušanju.

Začetek priprav na Pustno Sobotno iskrico

Bliža se Pustna Sobotna iskrica. Če smo natančni, do takrat je še dvaindvajset dni. Pustni ples z dobrim namenom, na katerega se že pripravljamo v naši otroški oddaji, ki je tokrat gostila tudi Miška in Belamiško. Junaka, s katerima prideta pesnik Feri Lainšček in pevka Romana Krajnčan. Vabljeni k poslušanju.

družbamladiodnosiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Začetek priprav na Pustno Sobotno iskrico
Bliža se Pustna Sobotna iskrica. Če smo natančni, do takrat je še dvaindvajset dni. Pustni ples z dobrim namenom, na katerega se že pripravljamo v naši otroški oddaji, ki je tokrat gostila tudi Miška in Belamiško. Junaka, s katerima prideta pesnik Feri Lainšček in pevka Romana Krajnčan. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|1. 2. 2020
Začetek priprav na Pustno Sobotno iskrico
Bliža se Pustna Sobotna iskrica. Če smo natančni, do takrat je še dvaindvajset dni. Pustni ples z dobrim namenom, na katerega se že pripravljamo v naši otroški oddaji, ki je tokrat gostila tudi Miška in Belamiško. Junaka, s katerima prideta pesnik Feri Lainšček in pevka Romana Krajnčan. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

družbamladiodnosiotrocivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Svetovalnica

Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.
VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Slavi Košir

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Via positiva

VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Via positiva

V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.
VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 1. 2020
tehnološka posodobitev učilnic

Slovenske šolske učilnice bi lahko bile bolj sodobno opremljene, za večjo učinkovitost in interakcijo med učitelji in učečimi. David Pavlič je predstavil sodobne tehnološke rešitve, ki nadomestijo table in ostala orodja za projekcije učne snovi.

tehnološka posodobitev učilnic

Slovenske šolske učilnice bi lahko bile bolj sodobno opremljene, za večjo učinkovitost in interakcijo med učitelji in učečimi. David Pavlič je predstavil sodobne tehnološke rešitve, ki nadomestijo table in ostala orodja za projekcije učne snovi.

družbainfoizobraževanjemladivzgoja

Ni meje za dobre ideje

tehnološka posodobitev učilnic
Slovenske šolske učilnice bi lahko bile bolj sodobno opremljene, za večjo učinkovitost in interakcijo med učitelji in učečimi. David Pavlič je predstavil sodobne tehnološke rešitve, ki nadomestijo table in ostala orodja za projekcije učne snovi.
VEČ ...|30. 1. 2020
tehnološka posodobitev učilnic
Slovenske šolske učilnice bi lahko bile bolj sodobno opremljene, za večjo učinkovitost in interakcijo med učitelji in učečimi. David Pavlič je predstavil sodobne tehnološke rešitve, ki nadomestijo table in ostala orodja za projekcije učne snovi.

Nataša Ličen

družbainfoizobraževanjemladivzgoja

Pogovor o

VEČ ...|29. 1. 2020
Prevetrimo šolski sistem

Ali naš šolski sistem še sledi potrebam časa? Kakšne otroke vzgaja? O vsem tem smo se pogovarjali s strokovnjaki. Z nami so bili specialni pedagog Marko Juhant, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja Nuša Pohlin Schwarzbartl, filozof in zgodovinar iz Škofijske gimnazije v Ljubljani dr. Tadej Rifel, ter nekdanja ravnateljica in učiteljica, ter mati in babica Mirjam Stanonik. Vabljeni k poslušanju!

Prevetrimo šolski sistem

Ali naš šolski sistem še sledi potrebam časa? Kakšne otroke vzgaja? O vsem tem smo se pogovarjali s strokovnjaki. Z nami so bili specialni pedagog Marko Juhant, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja Nuša Pohlin Schwarzbartl, filozof in zgodovinar iz Škofijske gimnazije v Ljubljani dr. Tadej Rifel, ter nekdanja ravnateljica in učiteljica, ter mati in babica Mirjam Stanonik. Vabljeni k poslušanju!

šolanjesvetovanjevzgoja

Pogovor o

Prevetrimo šolski sistem
Ali naš šolski sistem še sledi potrebam časa? Kakšne otroke vzgaja? O vsem tem smo se pogovarjali s strokovnjaki. Z nami so bili specialni pedagog Marko Juhant, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja Nuša Pohlin Schwarzbartl, filozof in zgodovinar iz Škofijske gimnazije v Ljubljani dr. Tadej Rifel, ter nekdanja ravnateljica in učiteljica, ter mati in babica Mirjam Stanonik. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|29. 1. 2020
Prevetrimo šolski sistem
Ali naš šolski sistem še sledi potrebam časa? Kakšne otroke vzgaja? O vsem tem smo se pogovarjali s strokovnjaki. Z nami so bili specialni pedagog Marko Juhant, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja Nuša Pohlin Schwarzbartl, filozof in zgodovinar iz Škofijske gimnazije v Ljubljani dr. Tadej Rifel, ter nekdanja ravnateljica in učiteljica, ter mati in babica Mirjam Stanonik. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

šolanjesvetovanjevzgoja

Za sožitje

VEČ ...|28. 1. 2020
Strah

Strah je del življenja. Niso pa vsi strahovi enaki. Kako jih premagovati in iskati možne poti zaupanja, smo govorili s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Strah

Strah je del življenja. Niso pa vsi strahovi enaki. Kako jih premagovati in iskati možne poti zaupanja, smo govorili s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za sožitje

Strah
Strah je del življenja. Niso pa vsi strahovi enaki. Kako jih premagovati in iskati možne poti zaupanja, smo govorili s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
VEČ ...|28. 1. 2020
Strah
Strah je del življenja. Niso pa vsi strahovi enaki. Kako jih premagovati in iskati možne poti zaupanja, smo govorili s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

VEČ ...|25. 1. 2020
Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

družbaodnosipogovorvzgoja

Za življenje

Sprejmi sebe
Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.
VEČ ...|25. 1. 2020
Sprejmi sebe
Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Mateja Feltrin Novljan

družbaodnosipogovorvzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|25. 1. 2020
Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev

Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.

Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev

Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.

duhovnostizobraževanjevzgoja

Radijska kateheza

Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev
Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.
VEČ ...|25. 1. 2020
Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev
Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.

Silvestra Sadar

duhovnostizobraževanjevzgoja

Mladoskop

VEČ ...|24. 1. 2020
Pišem z roko

Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

Pišem z roko

Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

izobraževanjemladikulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

Pišem z roko
Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.
VEČ ...|24. 1. 2020
Pišem z roko
Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

Nataša Ličen

izobraževanjemladikulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|23. 1. 2020
Pelji me tja, kjer je glas večji od mene

Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.

Pelji me tja, kjer je glas večji od mene

Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.

glasbapogovorodnosikulturavzgojadružba

Via positiva

Pelji me tja, kjer je glas večji od mene
Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.
VEČ ...|23. 1. 2020
Pelji me tja, kjer je glas večji od mene
Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.

Nataša Ličen

glasbapogovorodnosikulturavzgojadružba

Za življenje

VEČ ...|18. 1. 2020
Družina, vezi treh generacij

O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.

Družina, vezi treh generacij

O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.

odnosiotrocipogovorvzgoja

Za življenje

Družina, vezi treh generacij
O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.
VEČ ...|18. 1. 2020
Družina, vezi treh generacij
O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.

Mateja Subotičanec

odnosiotrocipogovorvzgoja

Za življenje

VEČ ...|11. 1. 2020
Bližina med staršema otroku lahko da največ

Marko Juhant, specialni pedagog je v oddaji spodbudil k razvajanju partnerja, ne otrok. Vzgoja je proces, ni druge poti, kot da, ob želji dati najboljše otrokom, izboljšujemo tudi sebe. Kjer je bližina, dotik in spoštovanje, reden dialog, tam je sreča doma.

Bližina med staršema otroku lahko da največ

Marko Juhant, specialni pedagog je v oddaji spodbudil k razvajanju partnerja, ne otrok. Vzgoja je proces, ni druge poti, kot da, ob želji dati najboljše otrokom, izboljšujemo tudi sebe. Kjer je bližina, dotik in spoštovanje, reden dialog, tam je sreča doma.

družbamladiodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Za življenje

Bližina med staršema otroku lahko da največ
Marko Juhant, specialni pedagog je v oddaji spodbudil k razvajanju partnerja, ne otrok. Vzgoja je proces, ni druge poti, kot da, ob želji dati najboljše otrokom, izboljšujemo tudi sebe. Kjer je bližina, dotik in spoštovanje, reden dialog, tam je sreča doma.
VEČ ...|11. 1. 2020
Bližina med staršema otroku lahko da največ
Marko Juhant, specialni pedagog je v oddaji spodbudil k razvajanju partnerja, ne otrok. Vzgoja je proces, ni druge poti, kot da, ob želji dati najboljše otrokom, izboljšujemo tudi sebe. Kjer je bližina, dotik in spoštovanje, reden dialog, tam je sreča doma.

Nataša Ličen

družbamladiodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|9. 1. 2020
Otroci s posebnimi potrebami

Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

Otroci s posebnimi potrebami

Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

svetovanjeotrocizdravstvovzgoja

Svetovalnica

Otroci s posebnimi potrebami
Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.
VEČ ...|9. 1. 2020
Otroci s posebnimi potrebami
Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

Tanja Dominko

svetovanjeotrocizdravstvovzgoja

Via positiva

VEČ ...|9. 1. 2020
Česa šole ne povedo?

Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

Česa šole ne povedo?

Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Česa šole ne povedo?
Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.
VEČ ...|9. 1. 2020
Česa šole ne povedo?
Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Pogovor o

VEČ ...|8. 1. 2020
S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti

V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti

V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

družbaizobraževanjeinfokomentarmladinaravapogovorpolitikaspominvzgoja

Pogovor o

S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti
V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.
VEČ ...|8. 1. 2020
S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti
V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeinfokomentarmladinaravapogovorpolitikaspominvzgoja

Za življenje

VEČ ...|4. 1. 2020
Novi začetki in ambicije

Prelom s starim in začetek novega vedno izzove izzive, ambicije in pa tudi strahove ali celo (vsaj na zunaj) ravnodušnost. Človek lahko v vsem tem raste samo v odnosu. Odločitev, vztrajnost in molitev so ključne besede v pestri paleti odzivov na nove začetke. Z nami o tem razmišljal frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Novi začetki in ambicije

Prelom s starim in začetek novega vedno izzove izzive, ambicije in pa tudi strahove ali celo (vsaj na zunaj) ravnodušnost. Človek lahko v vsem tem raste samo v odnosu. Odločitev, vztrajnost in molitev so ključne besede v pestri paleti odzivov na nove začetke. Z nami o tem razmišljal frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

duhovnostodnosivzgojadružba

Za življenje

Novi začetki in ambicije
Prelom s starim in začetek novega vedno izzove izzive, ambicije in pa tudi strahove ali celo (vsaj na zunaj) ravnodušnost. Človek lahko v vsem tem raste samo v odnosu. Odločitev, vztrajnost in molitev so ključne besede v pestri paleti odzivov na nove začetke. Z nami o tem razmišljal frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|4. 1. 2020
Novi začetki in ambicije
Prelom s starim in začetek novega vedno izzove izzive, ambicije in pa tudi strahove ali celo (vsaj na zunaj) ravnodušnost. Človek lahko v vsem tem raste samo v odnosu. Odločitev, vztrajnost in molitev so ključne besede v pestri paleti odzivov na nove začetke. Z nami o tem razmišljal frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosivzgojadružba

Naš gost

VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Naš gost

Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.
VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Matjaž Merljak

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 1. 2020
Božični zgodbi in igra Kdo otopela srca ozivi

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica. Izkoristila je čas v katerem smo in vas ogrela s toplino božičnih zgodb in prazničnih sporočil. Slišali boste tudi radijsko igro o otopelih srcih in Tistem, ki jih ogreje.

Božični zgodbi in igra Kdo otopela srca ozivi

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica. Izkoristila je čas v katerem smo in vas ogrela s toplino božičnih zgodb in prazničnih sporočil. Slišali boste tudi radijsko igro o otopelih srcih in Tistem, ki jih ogreje.

duhovnostmladiotrocivzgojadružba

Sobotna iskrica

Božični zgodbi in igra Kdo otopela srca ozivi
Ob devetih se je začela Sobotna iskrica. Izkoristila je čas v katerem smo in vas ogrela s toplino božičnih zgodb in prazničnih sporočil. Slišali boste tudi radijsko igro o otopelih srcih in Tistem, ki jih ogreje.
VEČ ...|4. 1. 2020
Božični zgodbi in igra Kdo otopela srca ozivi
Ob devetih se je začela Sobotna iskrica. Izkoristila je čas v katerem smo in vas ogrela s toplino božičnih zgodb in prazničnih sporočil. Slišali boste tudi radijsko igro o otopelih srcih in Tistem, ki jih ogreje.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocivzgojadružba

Sobotna iskrica

VEČ ...|28. 12. 2019
Praznična s ponovitvijo božične radijske igre

Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, nekaj kratkih božičnih zgodb in ponovitev letošnje božične radijske igre, ki ste jo prvič lahko slišali na sveti večer.

Praznična s ponovitvijo božične radijske igre

Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, nekaj kratkih božičnih zgodb in ponovitev letošnje božične radijske igre, ki ste jo prvič lahko slišali na sveti večer.

duhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Praznična s ponovitvijo božične radijske igre
Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, nekaj kratkih božičnih zgodb in ponovitev letošnje božične radijske igre, ki ste jo prvič lahko slišali na sveti večer.
VEČ ...|28. 12. 2019
Praznična s ponovitvijo božične radijske igre
Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, nekaj kratkih božičnih zgodb in ponovitev letošnje božične radijske igre, ki ste jo prvič lahko slišali na sveti večer.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocivzgoja

Mladoskop

VEČ ...|27. 12. 2019
S skavti in lučjo miru v novo leto

Skavti v letu 2020 praznujejo trideset let delovanja v Sloveniji. V Mladoskopu so razkrili načrte prazničnega leta ter opisali namen in poslanstvo njihovega najodmevnejšega vsakoletnega božičnega projekta, Luč miru iz Betlehema.

S skavti in lučjo miru v novo leto

Skavti v letu 2020 praznujejo trideset let delovanja v Sloveniji. V Mladoskopu so razkrili načrte prazničnega leta ter opisali namen in poslanstvo njihovega najodmevnejšega vsakoletnega božičnega projekta, Luč miru iz Betlehema.

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosinaravapogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

S skavti in lučjo miru v novo leto
Skavti v letu 2020 praznujejo trideset let delovanja v Sloveniji. V Mladoskopu so razkrili načrte prazničnega leta ter opisali namen in poslanstvo njihovega najodmevnejšega vsakoletnega božičnega projekta, Luč miru iz Betlehema.
VEČ ...|27. 12. 2019
S skavti in lučjo miru v novo leto
Skavti v letu 2020 praznujejo trideset let delovanja v Sloveniji. V Mladoskopu so razkrili načrte prazničnega leta ter opisali namen in poslanstvo njihovega najodmevnejšega vsakoletnega božičnega projekta, Luč miru iz Betlehema.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosinaravapogovorsvetovanjevzgoja

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|27. 3. 2020
Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Blaž Lesnik

pogovornaravaizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|2. 4. 2020
Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Blaž Lesnik

duhovnostsvetovanjemisijonveselje

Moja zgodba

VEČ ...|22. 3. 2020
Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Jože Bartolj

spominHelena Alenka BizjakFranc Bizjak

Naš pogled

VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Damijana Medved

knjigekultura

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 3. 2020
Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Robert Božič

kmetijstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 4. 2020
Mednarodni dan knjig za otroke - Koncerti s kavča - Beethovnova 10. simfonija

Na današnji dan, ko se je rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen, obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke. Festival Ljubljana pripravlja prav poseben cikel KONCERTI S KAVČA. Mednarodna skupina muzikologov so s pomočjo umetne inteligence dokončali nedokončano deseto simfonijo Ludwiga van Beethovna.

Mednarodni dan knjig za otroke - Koncerti s kavča - Beethovnova 10. simfonija

Na današnji dan, ko se je rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen, obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke. Festival Ljubljana pripravlja prav poseben cikel KONCERTI S KAVČA. Mednarodna skupina muzikologov so s pomočjo umetne inteligence dokončali nedokončano deseto simfonijo Ludwiga van Beethovna.

Jože Bartolj

kulturaotrociglasba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 4. 2020
Pomoč na dlani

V trenutnih razmerah mnogi potrebujejo pomoč. Morda pri varstvu otroka za nekaj ur, morda za hiter nakup hrane in dostavo ter podobno. V le štirinajstih dneh se je razvila brezplačna platforma Pomoč na dlani.

Pomoč na dlani

V trenutnih razmerah mnogi potrebujejo pomoč. Morda pri varstvu otroka za nekaj ur, morda za hiter nakup hrane in dostavo ter podobno. V le štirinajstih dneh se je razvila brezplačna platforma Pomoč na dlani.

Nataša Ličen

svetovanjedružba

Svetovalnica

VEČ ...|2. 4. 2020
Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Blaž Lesnik

duhovnostsvetovanjemisijonveselje

Bim bam bom

VEČ ...|2. 4. 2020
Bim bam bom dne 2. 4.

Bim bam bom dne 2. 4.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|2. 4. 2020
Se spomnite, kaj je rekel?

Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja. (Jn 8, 59)

Se spomnite, kaj je rekel?

Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja. (Jn 8, 59)

Gregor Čušin

duhovnost