Utrip dneva dne 31. 8.

• Papež Leon XVI.: Cerkev naj bo šola ponižnosti za vse; dom, kjer so vsi dobrodošli!
• Jutri začetek zbiranja podpisov za referendum proti zakonu o končanju življenja s pomočjo
• Laris Gaiser: Blejski strateški forum je postal okno v svet za slovensko diplomacijo.
• Putin je Trumpa peljal žejnega čez vodo, ta pa Indijo potisnil v kitajsko vplivno območje.
• Promet na območju predora Šentvid stekel normalno; odprta tudi Linhartova cesta.
• Upravljavci javnega potniškega prometa: na novo šolsko leto smo dobro pripravljeni.
• Šport: Eva Alina Hočevar v krosu na divjih vodah v Tacnu do drugega mesta.
• Vreme: Danes jasno; jutri na zahodu spremenljivo oblačno, drugod povečini sončno.

Dan brez vozička - Voda vzame, voda vrne

Dan brez vozička je tradicionalni dogodek, kjer invalidski vozički ostanejo na suhem, udeleženci pa raziskujejo gibanje v okolju brez gravitacije. Vsako leto Plavalni klub Slovenske Konjice predstavi novost, letos bo to plavalno-podvodni pripomoček za plavanje brez nog. Na bazenu se srečajo gibalno ovirani, starostniki, otroci, prostovoljci in običajni kopalci – vsi z enakim ciljem: dokazati, da je voda prostor za vse. Dogodek povezuje generacije, premika meje in obenem tudi osvešča o nevarnostih skokov v vodo. Pogovarjali smo se z Brankom Ravnakom iz Ekipe Dneva brez vozička.  

 

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Kamnito obličje

V čudoviti sončni dolini, obdani z visokimi gorami, je živel fant z imenom Ernest. Na steni ene izmed gora sta v stoletjih voda in sonce ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Utrip dneva dne 5. 4.

• Tonin na programski konferenci NSi o vzgoji posvaril pred razpadom šolskega sistema.
• Došenović Bonča: urejanje razmer v slovenskem zdravstvu je podobno mehiški telenoveli.
• Jankovič si prizadeva s podporo leve politike končati kanal C0; pitna voda jih ne zanima.
• Ivanc: Trumpovi carinski ukrepi ekonomska psevdo-znanost.
• Na svetoletnem romanju nad 20 tisoč bolnikov in zdravstvenih delavcev iz vsega sveta.
• Število žrtev poresa v Mjanmaru, nekdanji Burmi, preseglo tri tisoč.
• VREME: Ponoči bo nekaj padavin. Jutri čez dan se bo postopno razjasnilo, hladno bo.

Voda in zrak

Ribica je priplavala k materi in rekla: Kaj je to voda, o kateri toliko govorijo. Mama ji je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

50 let E6

Ste že slišali za evropske pešpoti? Dvanajst jih prepreda Staro celino in merijo v skupni dolžini več kot 60.000 km. Ena izmed njih z oznako E6 letos praznuje 50 let. Poteka od Baltskega morja do Grčije, pri nas je bila odprta 24. maja 1975. Organizacija praznovanja jubileja je bila zaupana prav Sloveniji. Več o zgodovini in ideji ter dogodkih je povedal predsednik Komisije za evropske pešpoti in gozdar Jože Prah, pred svetovnim dnem voda in meteorologije pa smo pozornost posvetili tudi opozarjanju na neugodne vremenske razmere in vodi, ki v obliki snežnih plazov ogroža človekovo dejavnost. Spregovorili so: Aleš Poredoš, Veronika Hladnik Zakotnik in Jaka Ortar iz Agencije RS za okolje.