Potrebujemo: 1/2 l moke, 1-2 dag kvasa, 1-2 jajci, 2 žlici olja, žlička soli in topla voda. Testo dobro pregnetemo. Na pomokani površini naj hermetično zaprto počiva vsaj pol ure. Za nadev potrebujemo 1 kg skute, 2 jajci, 3 žlice pšeničnega zdroba, malo smetane, da dobimo bolj kompakten nadev. Razvlečemo, namažemo (lahko potresemo z rozinami in mletimi orehi) in zavijemo ter zavijemo v prtič z drobtinami, namaščeno alu-folijo ali jih damo kuhati nad soparo 25-30 minut. Če bodo štruklji brez sladkorja, se lahko ponudijo kot slani s solato.

Predstavljene skladbe: Victoria - Tears Getting Sober; Diodato – Fai rumore; Ana Soklič - Voda; The 1975 – Guys; LANY – Good guys; Kygo & OneRepublic – Lose somebody; Lennon Stella & Charlie Puth – Summer feelings; Katy Perry – Daisies; twenty one pilots – Level of concern;

Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

Tam pa je bil neki človek, ki je bil bolan osemintrideset let. Jezus ga je videl, kako leži, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: Bi rad ozdravel? Bolnik mu je odgovoril: Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. (Jn 5, 5 – 7)

Predstavljene skladbe: Ana Soklič – Voda; Lina Kuduzovič – Man like U; Parvani violet - Cupid; Simon Vadnjal - Nisi sam; Saška – Še kar lovim tvoj nasmeh; Tinkara Kovač - Forever; SZA & Justin Timberlake – The other side; Coldplay – Champion of the world; Harry Styles – Falling;

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Portorož 1905 – Bazar, Suze liju plave oči - Ivica Šerfezi, Wind Beneath my Wings - Bette Midler, Spomin – Janez Bončina Benč in ans. Srce, Ti me vodi preko voda – Oliver Dragojević, Slippin’ and Slidin’ - Little Richard, Se Bastasse Una Canzone - Eros Ramazzotti, Green Green Grass Of Home - Tom Jones, Congratulations – Cliff Richard ...

Posevki oljne ogrščice, ki so bili posejani v avgustu in v začetku septembra so močno razviti, z velikimi listi, ponekod tudi z nekoliko dvignjenim rastnim vršičkom. Tla so tudi pri posevkih oljne ogrščice ponekod zelo zbita, zato so rastline tam manjše in že nekaj časa vijolične barve. Podobno se dogaja na delih parcel, kjer je zaostajala voda na površini tal. Zato običajno na isti njivi opažamo močno razvite rastline in rastline slabše rasti, ali pa popolnoma vijolične barve, pravi Draga Zadravec, svetovalka specialistka s KGZ Maribor.

Koruza je v oktobru, zaradi suhega in toplega vremena še vedno dobro odpuščala vlago, zato so pridelovalci, zaradi manjših stroškov za sušenje koruze, čakali s spravilom in s setvijo ozimnih žit do konca optimalnega roka setve za ozimna žita. Ker se je nato nadaljevalo toplo vreme, bilo je tudi dovolj vlage, so posejani posevki normalno rasli, razen na območjih, kjer se je voda zaradi slabše prepustnosti zadrževala na površini več dni, pravi Draga Zadravec, svetovalka specialistka s KGZ Maribor.

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal predzadnji sejemski dan letošnje AGRE, ki bo še posebej namenjen vprašanjem zadružništva. Opozorili smo na predstavitev poslanstva Ustanove dr. Antona Trstenjaka, ter posvet Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo? Osrednji strokovni dogodek današnjega dne pa bo opoldanski Posvet: Hrana, voda in energija v luči podnebnih sprememb.

V četrtek, 1. avgusta, ob 21.00, bo v Vipavskem Križu projekcija dokumentarnega filma z naslovom Ujeta voda. V knjižnicah pod krošnjami v Ljubljani in v drugih krajih, lahko knjige listate vse poletje.Gornjesavski muzej Jesenice vabi v Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori na Kekčeve ustvarjalnice.Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc bo v nedeljo 4. avgusta ob 20. uri nastopil v cerkvi v Kočevju.

Po podatkih prehranskih raziskav se ribe premalokrat znajdejo na krožnikih Slovencev. Zakaj so ribe pomembne za zdravje in kako je z vsebnostjo kovin in drugih virov onesnaževanja voda? Katere ribe so najboljše in kako jih pripraviti? Naša gostja je bila dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inšituta za javno zdravje.

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.

Naj jih čim prej opere, lahko v več vodah in posuši v pečici, da se lupinica odlušči. tako jih je lažje mleti, tudi aroma je boljša.

Dobitnik igralske nagrade Marija Vera za življenjsko delo je Vladimir Jurc.Na Sveti gori in Grgarju se začenja Urškino leto 2019.V madžarskem Sombotelu se bodo danes začeli 3. dnevi slovenskega filma.Pokrajinski muzej Maribor je ob svetovnem dnevu voda začel akcijo Stari aparati za prihodnost.

Brez vode ni življenja, brez gozda pa ne Slovenije, kot jo poznamo. Z nami sta bila prof. dr. Mihael Toman in mladi raziskovalec dr. Peter Kumer.

Nik Huber je na Goričkem začel s prvo polnilnico mineralne vode, opisal je začetek in vizijo.

Večerno druženje ob zimzeleni glasbi smo začeli z Ninom Robićem in priredbo pesmi Crying time, nato je pesem Butterfly zapel Andy Williams, sledil je Ivica Šerfezi (1. decembra je bila 83. obletnica rojstva) s priredbo pesmi Buona, Buona Notte Rocca Granate, Mlade leve smo slišali v pesmi Zaznamovan (član te zasede Janez Bončina Benčje 3. decembra praznoval 71. rojstni dan), Dalida je zapela grško ljudsko Darla Dirladada, Roya Orbisona (ki je umrl 6. decembra 1988) smo slišali v Only the lonely, Little Richard (rodil se je 5. decembra 1932) je zapel Long Tall Sally (iz leta 1966), Karla Gotta n Warum müssen Jahre vergehen (Avant de mourir) iz leta 1968 pa smo zavrteli z vinilne plošče, iz Slovenske popevke 1963 je bila Katja Levstik s skladbo Orion, Oliver Dragojević (jutri bi praznoval 71. rojstni dan) pa je zapel Ti me vodi preko voda, Amigos para siempre sta zapela Sarah Brightman in Jose Careras (ta katalonski operni pevec je 5. decembra praznoval 72. rojstni dan).

Tokrat smo govorili o čiščenju odpadnih voda. Do leta 2021 bodo namreč morali to urediti vsi objekti, ki se nahajajo izven aglomeracij. Ali so lahko rastlinske čistilne naprave učinkovita rešite? Kako delujejo in kakšne so njihove prednosti pred tipskimi? Naš gost je bil Urban Čepon iz podjetja Limnos.

Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.