Rok za vložitev in oddajo vlog za namene prestrukturiranja in naprave novih vinogradov je že v teku. Vlogo je treba oddati do najkasneje 15. 6. 2020. Z letošnjim letom se vlogi za sredstva in izjava o posaditvi vinograda, lahko oddata izključno elektronsko. Predhodno je treba pridobiti tudi dovoljenje za zasaditev vinske trte s strani Upravne enote, kjer se bodoči vinograd tudi nahaja.

3 dag masla in 2 žlici sladkorja pražimo, da karamelizira. Zalijemo z razredčenim vinom (razmerje 1:1). Ko zavre, solimo, dodamo klinčke, cimet, posebej pa zakuha moko. Ta omaka se poda h krompirjevim svaljkom, kuhanemu krompirju, testeninam (širokim rezancem), k rižu, h govedini ...

V Vabilu na pot smo izpostavili Dobrodelno kolesarjenje z Markom Balohom, v soboto vabijo na nezahteven pohod med vinogradi okrog Otočca, zimski vzpon na Gornje Poljane pa bo v nedeljo.

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Mojca Mavrič Štrukelj, svetovalka specialistka za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica je bila z nami v naslednjih minutah. Spomnila je, kako pravilno pristopiti k izboru sorte vinske trte, za zasaditev vinogradov.

Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

Na KGZ Murska Sobota so že pred leti razvili Vinotest, izdelek za kontrolo vsebnosti prostega žvepla in skupne kisline v vinu, ki ga hitro in enostavno lahko uporabi vsak kletar. Nekaj nasvetov za uporabo, nam je povedala mag. Tatjana Čeh, vodja laboratorija.

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.

Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.

Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.

Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.

Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.

Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.

Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu, odstrani. (Jn 15, 1-2)

Tudi ne devajo novega vina v stare mehove; sicer mehovi počijo in se vino razlije in mehovi končajo. (Mt 9, 17)

Izbrati moramo pravo vrsto mesa (hrbtni del ali kare). Meso potolčemo in začinimo s soljo in poprom ter pokapljamo z oljem. To naredimo prejšnji večer ali čim bolj zgodaj zjutraj. Hitro jih moramo opeči z obeh strani na zelo toplem olju. Ko so vsi opečeni, jih naložimo kot strešnike v posodo. Vmes dodamo sesekljano čebulo in česen, lovorjev list in ob strani prilivamo vrelo ali vročo juho ali vodo. Poškropimo jih z vinom ali konjakom. Omako lahko zgostimo z gorčico in paradižnikovo mezgo

O delih v vinogradu je svetoval Roman Štabuc, specialist s KGZ Maribor.

Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

15. junija 2019 se izteče rok za oddajo vloge za podporo za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, kar je pomembno za tiste vinogradnike, ki nameravajo obnoviti vinograd v sezoni 2019/2020.

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Potrebujemo: 20 dag bele moke (mehke ali ostre), v jamico damo ščep soli, 4 rumenjake in 4 žlice belega vina (ali vino in rum). Ugnetemo testo, ki mora biti dokaj krepko (skoraj kot za rezance, ki jih valjamo na roko). Pokrjemo s skledo in damo počivat. Razvaljamo za dober nožev rob debelo, naredimo pravokotnike ...

V oddaji Iz naših krajev ste tokrat lahko prisluhnili o prizadevanjih za izgradnjo obvoznice na Ptuju, obnovi vasice Slapník, ki nima prebivalcev, preživljanju prostega časa mladih v Posavju in prvem opravilu v vinogradih na god svetega Vincenca.

V Vabilu na pot smo napovedali pohod Po poti slovenskega tolarja, odpravite se lahko tudi na Vinogradniški pohod na gorico Lisec ali na (Po)novoletni pohod v Dolskem.

Pot do iskrivega penečega vina je dolga, polna ljubezni vinogradnika in vinarja. Takole o njej pravi enologinja Andreja Brglez.

Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo gostili znanega vinogradnika in vinarja Petra Ferjančiča s Planine nad Ajdovščino in se posebej ustavili ob pineli, avtohtoni sorti vinske trte, ki jo na posestvu Ferjančič s ponosom pridelujejo.

Ernest Novak, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota pravi, da je z hitenjem pri rezi potrebno biti zelo previden.

Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Na martinovo nedeljo smo se podali v Primorsko vinorodno deželo in pogledali na tamkajšnja mlada vina. Gostili smo dve specialistki s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova gorica, Tamaro Rusjan in Majdo Brdnik. V drugem delu oddaje pa je bil naš gost mag. Jože Mohar, z njim smo se pogovarjali o pogledu na letošnje ozimine.

Mag. Tjaša Kos iz Vinogradništva družine Kos je predstavila inovativne pristope na področju promocije svojih vin. Žlahtno kapljico povezujejo z nakitom, s poezijo in filmom. Vsak član njihove družine ima svoje vino.

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

V nedlejski kmetijski oddaji smo se ustavili ob aktualnem pogledu na vinogradniško in sadjarsko pridelovalno sezono. V osrednjem delu pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop

Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka s KGZ Maribor je svetovala, kako postopati, če mlado vino kaže dovzetnost za porjavenje, ko ga izpostavimo zraku.

Roman Štabuc, svetovalec specialist s KGZ Maribor je pod drobnogled vzel letošnje pridelovalno leto.

Zakaj se je dobro izogibati prezgodnjim setvam ozimnih žit je spregovoril mag. Jože Mohar, Ivanka Badovinac pa je svetovala o pravilnih korakih skrbi za mošt in mlado vino.

Povabili smo na Pohod prijateljstva v objemu Kureščka, predstavili Pohod po Motovilcih, Prvi Oskarjev pohod in pohod po izolskem podeželju. Izpostavili smo nordijsko hojo in kolesarjenje med vinogradi v okolici Svečine.

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

Ernest Novak, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je spregovoril o trenutnem stanju v vinogradih in aktualnih opravilih, ki še ostajajo do trgatve.

V naši misijonski oddaji Pojdite in učite smo se s pismom misijonarja odpravili na Slonokoščeno obalo. Z molitvijo smo podprli delo vseh, ki delujejo v Božjem vinogradu po svetu in povabili k sodelovanju v Misijonski molitveni zvezi.

Roman Štabuc svetovalec specialist s KGZ Maribor je vzel pod črto letošnjo vinogradniško sezono.

Jernej Martinčič, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o nujnosti zelenih del v vinogradu.