Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Duhovna misel

VEČ ...|7. 8. 2019
Kako velika je moja vera?

Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: Gospod, pomagaj mi! Odgovoril je: Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom. Ona pa je rekla: Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev. (M5 15, 25-27)

Kako velika je moja vera?

Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: Gospod, pomagaj mi! Odgovoril je: Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom. Ona pa je rekla: Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev. (M5 15, 25-27)

duhovnost

Duhovna misel

Kako velika je moja vera?
Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: Gospod, pomagaj mi! Odgovoril je: Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom. Ona pa je rekla: Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev. (M5 15, 25-27)
VEČ ...|7. 8. 2019
Kako velika je moja vera?
Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: Gospod, pomagaj mi! Odgovoril je: Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom. Ona pa je rekla: Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev. (M5 15, 25-27)

Gregor Čušin

duhovnost

Šmarnice

VEČ ...|3. 5. 2019
V kot vera

Šmarnice

V kot vera
VEČ ...|3. 5. 2019

Duhovna misel

VEČ ...|29. 4. 2019
Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!

Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)

Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!

Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)

duhovnost

Duhovna misel

Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!
Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)
VEČ ...|29. 4. 2019
Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!
Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
»To je bilo potovanje iz teme v luč«

Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

»To je bilo potovanje iz teme v luč«

Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

duhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Informativni prispevki

»To je bilo potovanje iz teme v luč«
Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.
VEČ ...|18. 4. 2019
»To je bilo potovanje iz teme v luč«
Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

Marjana Debevec

duhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Radijski misijon 2019

VEČ ...|9. 4. 2019
Drugi pogled: Martin Golob - Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?

Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.

Drugi pogled: Martin Golob - Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?

Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Drugi pogled: Martin Golob - Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?
Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.
VEČ ...|9. 4. 2019
Drugi pogled: Martin Golob - Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?
Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.

Martin Golob

Radijski misijon 2019

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 3. 2019
Vladimir Jurc nagrada - Urškino leto Sveta gora - Dnevi slovenskega filma v Sombotelu - Stari aparati muzej Maribor

Dobitnik igralske nagrade Marija Vera za življenjsko delo je Vladimir Jurc.Na Sveti gori in Grgarju se začenja Urškino leto 2019.V madžarskem Sombotelu se bodo danes začeli 3. dnevi slovenskega filma.Pokrajinski muzej Maribor je ob svetovnem dnevu voda začel akcijo Stari aparati za prihodnost.

Vladimir Jurc nagrada - Urškino leto Sveta gora - Dnevi slovenskega filma v Sombotelu - Stari aparati muzej Maribor

Dobitnik igralske nagrade Marija Vera za življenjsko delo je Vladimir Jurc.Na Sveti gori in Grgarju se začenja Urškino leto 2019.V madžarskem Sombotelu se bodo danes začeli 3. dnevi slovenskega filma.Pokrajinski muzej Maribor je ob svetovnem dnevu voda začel akcijo Stari aparati za prihodnost.

Vladimir JurcUrškino leto

Kulturni utrinki

Vladimir Jurc nagrada - Urškino leto Sveta gora - Dnevi slovenskega filma v Sombotelu - Stari aparati muzej Maribor
Dobitnik igralske nagrade Marija Vera za življenjsko delo je Vladimir Jurc.Na Sveti gori in Grgarju se začenja Urškino leto 2019.V madžarskem Sombotelu se bodo danes začeli 3. dnevi slovenskega filma.Pokrajinski muzej Maribor je ob svetovnem dnevu voda začel akcijo Stari aparati za prihodnost.
VEČ ...|25. 3. 2019
Vladimir Jurc nagrada - Urškino leto Sveta gora - Dnevi slovenskega filma v Sombotelu - Stari aparati muzej Maribor
Dobitnik igralske nagrade Marija Vera za življenjsko delo je Vladimir Jurc.Na Sveti gori in Grgarju se začenja Urškino leto 2019.V madžarskem Sombotelu se bodo danes začeli 3. dnevi slovenskega filma.Pokrajinski muzej Maribor je ob svetovnem dnevu voda začel akcijo Stari aparati za prihodnost.

Jože Bartolj

Vladimir JurcUrškino leto

Duhovna misel

VEČ ...|4. 3. 2019
Vera je ljubezen, ki živi!

Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

Vera je ljubezen, ki živi!

Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

duhovnost

Duhovna misel

Vera je ljubezen, ki živi!
Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)
VEČ ...|4. 3. 2019
Vera je ljubezen, ki živi!
Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|8. 2. 2019
Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike

»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«

Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike

»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«

komentar

Komentar tedna

Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike
»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«
VEČ ...|8. 2. 2019
Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike
»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«

Andreja Eržen Firšt

komentar

Iz Betanije

VEČ ...|25. 1. 2019
Kako prenašati vero in vrednote na mlajše

G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.

Kako prenašati vero in vrednote na mlajše

G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.

duhovnostveramladi

Iz Betanije

Kako prenašati vero in vrednote na mlajše
G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.
VEČ ...|25. 1. 2019
Kako prenašati vero in vrednote na mlajše
G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.

Mateja Subotičanec

duhovnostveramladi

Iz Betanije

VEČ ...|23. 1. 2019
Slavko Rebec o prenosu vere na mlajše rodove

Slavko Rebec o prenosu vere na mlajše rodove

vera

Iz Betanije

Slavko Rebec o prenosu vere na mlajše rodove
VEČ ...|23. 1. 2019
Slavko Rebec o prenosu vere na mlajše rodove

Mateja Subotičanec

vera

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 11. 2018
Fotograf Jani Božič za Radio Ognjišče o delu in veri v Boga

Pred mikrofon Radia Ognjišče smo povabili fotografa Janija Božiča, ki ga večina pozna po zgodbi fotografiranja SMS sporočila voščila nekdanji premierki Alenki Bratušek, še preden je bila izvoljena za predsednico vlade. Povedal je, da se mu je po tem dogodku življenje zelo spremenilo, pri preizkušnjah pa mu je pomagala vera. »Mojega naslednjega diha ne kontroliram jaz, ampak Bog,« je odgovoril na vprašanje o prihodnjih načrtih. Z Janijem Božičem, ki deluje v Veliki Britaniji se je pogovarjal Alen Salihović.

Fotograf Jani Božič za Radio Ognjišče o delu in veri v Boga

Pred mikrofon Radia Ognjišče smo povabili fotografa Janija Božiča, ki ga večina pozna po zgodbi fotografiranja SMS sporočila voščila nekdanji premierki Alenki Bratušek, še preden je bila izvoljena za predsednico vlade. Povedal je, da se mu je po tem dogodku življenje zelo spremenilo, pri preizkušnjah pa mu je pomagala vera. »Mojega naslednjega diha ne kontroliram jaz, ampak Bog,« je odgovoril na vprašanje o prihodnjih načrtih. Z Janijem Božičem, ki deluje v Veliki Britaniji se je pogovarjal Alen Salihović.

Informativni prispevki

Fotograf Jani Božič za Radio Ognjišče o delu in veri v Boga
Pred mikrofon Radia Ognjišče smo povabili fotografa Janija Božiča, ki ga večina pozna po zgodbi fotografiranja SMS sporočila voščila nekdanji premierki Alenki Bratušek, še preden je bila izvoljena za predsednico vlade. Povedal je, da se mu je po tem dogodku življenje zelo spremenilo, pri preizkušnjah pa mu je pomagala vera. »Mojega naslednjega diha ne kontroliram jaz, ampak Bog,« je odgovoril na vprašanje o prihodnjih načrtih. Z Janijem Božičem, ki deluje v Veliki Britaniji se je pogovarjal Alen Salihović.
VEČ ...|2. 11. 2018
Fotograf Jani Božič za Radio Ognjišče o delu in veri v Boga
Pred mikrofon Radia Ognjišče smo povabili fotografa Janija Božiča, ki ga večina pozna po zgodbi fotografiranja SMS sporočila voščila nekdanji premierki Alenki Bratušek, še preden je bila izvoljena za predsednico vlade. Povedal je, da se mu je po tem dogodku življenje zelo spremenilo, pri preizkušnjah pa mu je pomagala vera. »Mojega naslednjega diha ne kontroliram jaz, ampak Bog,« je odgovoril na vprašanje o prihodnjih načrtih. Z Janijem Božičem, ki deluje v Veliki Britaniji se je pogovarjal Alen Salihović.

Alen Salihović

Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Komentar Časnik.si

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).
VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Milan Knep

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Iz Betanije

VEČ ...|12. 10. 2018
Bolezen otroka in srečanje z izvirom

V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

Bolezen otroka in srečanje z izvirom

V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

duhovnostpogovorbolezenvera

Iz Betanije

Bolezen otroka in srečanje z izvirom
V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...
VEČ ...|12. 10. 2018
Bolezen otroka in srečanje z izvirom
V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorbolezenvera

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 9. 2018
gibanje glasno Vera Mejak

gibanje glasno Vera Mejak

Informativni prispevki

gibanje glasno Vera Mejak
VEČ ...|24. 9. 2018
gibanje glasno Vera Mejak

Radio Ognjišče

Srečanja

VEČ ...|16. 9. 2018
Sicilija

Ob obisku papeža Frančiška na Siciliji ob obletnici umora Pina Puglisija smo osvetlili življenje na Siciliji. Mafija in vera?

Sicilija

Ob obisku papeža Frančiška na Siciliji ob obletnici umora Pina Puglisija smo osvetlili življenje na Siciliji. Mafija in vera?

papežizobraževanjedružba

Srečanja

Sicilija
Ob obisku papeža Frančiška na Siciliji ob obletnici umora Pina Puglisija smo osvetlili življenje na Siciliji. Mafija in vera?
VEČ ...|16. 9. 2018
Sicilija
Ob obisku papeža Frančiška na Siciliji ob obletnici umora Pina Puglisija smo osvetlili življenje na Siciliji. Mafija in vera?

Alenka Žibert

papežizobraževanjedružba

Dogodki

VEČ ...|15. 9. 2018
Martina Ješovnik, dirigentka

Martina je avtorica lanske in letošnje himne Stične. Kakšno je sporočilo letošnje himne?Vsekakor je iztočnica papeževa poslanica. Gre za spodbudo poslušnosti Cerkvi. Iztočnica je vsekakor osebna molitev in prebiranje te poslanice.Poudarek letošnje himne je: Ne bojmo se Boga. Bog hoče stopiti z vsakim v osebni odnos, tako kot je stopil v odnos z Marijo. Mislim, da je bistvena osebna izkušnja Boga. Pri evharistiji stopimo v stik z živim Bogom. Vera v Boga nam daje orožje, da se borimo proti strahovom vsakdanjega dne.

Martina Ješovnik, dirigentka

Martina je avtorica lanske in letošnje himne Stične. Kakšno je sporočilo letošnje himne?Vsekakor je iztočnica papeževa poslanica. Gre za spodbudo poslušnosti Cerkvi. Iztočnica je vsekakor osebna molitev in prebiranje te poslanice.Poudarek letošnje himne je: Ne bojmo se Boga. Bog hoče stopiti z vsakim v osebni odnos, tako kot je stopil v odnos z Marijo. Mislim, da je bistvena osebna izkušnja Boga. Pri evharistiji stopimo v stik z živim Bogom. Vera v Boga nam daje orožje, da se borimo proti strahovom vsakdanjega dne.

Stična mladih 2018

Dogodki

Martina Ješovnik, dirigentka
Martina je avtorica lanske in letošnje himne Stične. Kakšno je sporočilo letošnje himne?Vsekakor je iztočnica papeževa poslanica. Gre za spodbudo poslušnosti Cerkvi. Iztočnica je vsekakor osebna molitev in prebiranje te poslanice.Poudarek letošnje himne je: Ne bojmo se Boga. Bog hoče stopiti z vsakim v osebni odnos, tako kot je stopil v odnos z Marijo. Mislim, da je bistvena osebna izkušnja Boga. Pri evharistiji stopimo v stik z živim Bogom. Vera v Boga nam daje orožje, da se borimo proti strahovom vsakdanjega dne.
VEČ ...|15. 9. 2018
Martina Ješovnik, dirigentka
Martina je avtorica lanske in letošnje himne Stične. Kakšno je sporočilo letošnje himne?Vsekakor je iztočnica papeževa poslanica. Gre za spodbudo poslušnosti Cerkvi. Iztočnica je vsekakor osebna molitev in prebiranje te poslanice.Poudarek letošnje himne je: Ne bojmo se Boga. Bog hoče stopiti z vsakim v osebni odnos, tako kot je stopil v odnos z Marijo. Mislim, da je bistvena osebna izkušnja Boga. Pri evharistiji stopimo v stik z živim Bogom. Vera v Boga nam daje orožje, da se borimo proti strahovom vsakdanjega dne.

Nataša Ličen

Stična mladih 2018

Radijska kateheza

VEČ ...|1. 9. 2018
Vera nam daje moč in smisel

V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.

Vera nam daje moč in smisel

V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.

izobraževanjeduhovnostkatehezaanton stres

Radijska kateheza

Vera nam daje moč in smisel
V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.
VEČ ...|1. 9. 2018
Vera nam daje moč in smisel
V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.

Jože Bartolj

izobraževanjeduhovnostkatehezaanton stres

Radijska kateheza

VEČ ...|4. 8. 2018
Vera in znanost

V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

Vera in znanost

V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

Vera in znanost
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?
VEČ ...|4. 8. 2018
Vera in znanost
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|17. 7. 2018
Nasilje nad starejšimi

Spregovorili smo o problematiki nasilja nad starejšimi. V studiu sta se nam pridružili Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri Zvezi društev upokojencev ter podpredsednica zveze Vera Pečnik.

Nasilje nad starejšimi

Spregovorili smo o problematiki nasilja nad starejšimi. V studiu sta se nam pridružili Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri Zvezi društev upokojencev ter podpredsednica zveze Vera Pečnik.

svetovanjevzgojastarost

Svetovalnica

Nasilje nad starejšimi
Spregovorili smo o problematiki nasilja nad starejšimi. V studiu sta se nam pridružili Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri Zvezi društev upokojencev ter podpredsednica zveze Vera Pečnik.
VEČ ...|17. 7. 2018
Nasilje nad starejšimi
Spregovorili smo o problematiki nasilja nad starejšimi. V studiu sta se nam pridružili Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri Zvezi društev upokojencev ter podpredsednica zveze Vera Pečnik.

Blaž Lesnik

svetovanjevzgojastarost

Radijska kateheza

VEČ ...|7. 7. 2018
Kristjan in Sveto pismo

V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?

Kristjan in Sveto pismo

V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

Kristjan in Sveto pismo
V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?
VEČ ...|7. 7. 2018
Kristjan in Sveto pismo
V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|30. 6. 2018
Demografska zima

Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.

Demografska zima

Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.

veraduhovnostizobraževanje

Za življenje

Demografska zima
Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.
VEČ ...|30. 6. 2018
Demografska zima
Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

VEČ ...|30. 6. 2018
Kristjan in paranormalno

V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

Kristjan in paranormalno

V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.
VEČ ...|30. 6. 2018
Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|23. 6. 2018
Samoten kraj in osamljenost

V oddaji Za življenje je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki pravi, da je zanj vera notranje doživljanje in polnost svobode živeti v popolni odrešenosti.

Samoten kraj in osamljenost

V oddaji Za življenje je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki pravi, da je zanj vera notranje doživljanje in polnost svobode živeti v popolni odrešenosti.

duhovnost

Za življenje

Samoten kraj in osamljenost
V oddaji Za življenje je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki pravi, da je zanj vera notranje doživljanje in polnost svobode živeti v popolni odrešenosti.
VEČ ...|23. 6. 2018
Samoten kraj in osamljenost
V oddaji Za življenje je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki pravi, da je zanj vera notranje doživljanje in polnost svobode živeti v popolni odrešenosti.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|9. 6. 2018
Preobrazba vsakdanjosti - Alenka Rebula

Živeti ustvarjalno vsak dan pomeni, da se ne pustimo ustavljati, ko naletimo na spremenjene okoliščine in ovire vseh vrst, pravi Alenka Rebula, ki je bila naša sogovornica v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri«. Pogovarjali smo se o možnostih preobrazbe naše vsakdanjosti.

Preobrazba vsakdanjosti - Alenka Rebula

Živeti ustvarjalno vsak dan pomeni, da se ne pustimo ustavljati, ko naletimo na spremenjene okoliščine in ovire vseh vrst, pravi Alenka Rebula, ki je bila naša sogovornica v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri«. Pogovarjali smo se o možnostih preobrazbe naše vsakdanjosti.

Za življenje

Preobrazba vsakdanjosti - Alenka Rebula
Živeti ustvarjalno vsak dan pomeni, da se ne pustimo ustavljati, ko naletimo na spremenjene okoliščine in ovire vseh vrst, pravi Alenka Rebula, ki je bila naša sogovornica v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri«. Pogovarjali smo se o možnostih preobrazbe naše vsakdanjosti.
VEČ ...|9. 6. 2018
Preobrazba vsakdanjosti - Alenka Rebula
Živeti ustvarjalno vsak dan pomeni, da se ne pustimo ustavljati, ko naletimo na spremenjene okoliščine in ovire vseh vrst, pravi Alenka Rebula, ki je bila naša sogovornica v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri«. Pogovarjali smo se o možnostih preobrazbe naše vsakdanjosti.

Nataša Ličen

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 5. 2018
Vera v evropskih ustanovah - p. Peter Rožič

Jezuit p. Peter Rožič je septembra lani postal direktor Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako kristjane spodbujajo, da svojo vero vključujejo v svojo politično dejavnost v evropskih ustanovah.

Vera v evropskih ustanovah - p. Peter Rožič

Jezuit p. Peter Rožič je septembra lani postal direktor Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako kristjane spodbujajo, da svojo vero vključujejo v svojo politično dejavnost v evropskih ustanovah.

duhovnostEvropa

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vera v evropskih ustanovah - p. Peter Rožič
Jezuit p. Peter Rožič je septembra lani postal direktor Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako kristjane spodbujajo, da svojo vero vključujejo v svojo politično dejavnost v evropskih ustanovah.
VEČ ...|27. 5. 2018
Vera v evropskih ustanovah - p. Peter Rožič
Jezuit p. Peter Rožič je septembra lani postal direktor Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako kristjane spodbujajo, da svojo vero vključujejo v svojo politično dejavnost v evropskih ustanovah.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostEvropa

Petkov večer

VEČ ...|25. 5. 2018
S harmoniko po domače in Marija pomagaj z Brezij

V Petkovem večeru smo ob 20h zato raztegnili meh harmonike. Slišali ste nekaj glasbenih Spominčic, osrednji del oddaje pa se je ustavil ob vsebini, ki je najbolj zaznamovala skoraj ves minuli teden. Za nami sta dva Marijina praznika, izteka se njen mesec, poslušali ste melodije, ki opevajo ljubezen do Matere našega naroda in pesmi, ki dokazujejo, da Bog, vera, upanje in ljubezen v kiticah narodnozabavne glasbe niso prepovedana tema.

S harmoniko po domače in Marija pomagaj z Brezij

V Petkovem večeru smo ob 20h zato raztegnili meh harmonike. Slišali ste nekaj glasbenih Spominčic, osrednji del oddaje pa se je ustavil ob vsebini, ki je najbolj zaznamovala skoraj ves minuli teden. Za nami sta dva Marijina praznika, izteka se njen mesec, poslušali ste melodije, ki opevajo ljubezen do Matere našega naroda in pesmi, ki dokazujejo, da Bog, vera, upanje in ljubezen v kiticah narodnozabavne glasbe niso prepovedana tema.

glasbakultura

Petkov večer

S harmoniko po domače in Marija pomagaj z Brezij
V Petkovem večeru smo ob 20h zato raztegnili meh harmonike. Slišali ste nekaj glasbenih Spominčic, osrednji del oddaje pa se je ustavil ob vsebini, ki je najbolj zaznamovala skoraj ves minuli teden. Za nami sta dva Marijina praznika, izteka se njen mesec, poslušali ste melodije, ki opevajo ljubezen do Matere našega naroda in pesmi, ki dokazujejo, da Bog, vera, upanje in ljubezen v kiticah narodnozabavne glasbe niso prepovedana tema.
VEČ ...|25. 5. 2018
S harmoniko po domače in Marija pomagaj z Brezij
V Petkovem večeru smo ob 20h zato raztegnili meh harmonike. Slišali ste nekaj glasbenih Spominčic, osrednji del oddaje pa se je ustavil ob vsebini, ki je najbolj zaznamovala skoraj ves minuli teden. Za nami sta dva Marijina praznika, izteka se njen mesec, poslušali ste melodije, ki opevajo ljubezen do Matere našega naroda in pesmi, ki dokazujejo, da Bog, vera, upanje in ljubezen v kiticah narodnozabavne glasbe niso prepovedana tema.

Jure Sešek

glasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|22. 4. 2018
dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja

23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja

23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

Moja zgodba

dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja
23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.
VEČ ...|22. 4. 2018
dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja
23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

Jože Bartolj

Moja zgodba

VEČ ...|15. 4. 2018
O poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prvemu delu oddaje, ki je posvečena poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi. Partizani so novembra 1942 pobili osem članov omenjene družine, kasneje pa še dva, tako da sta preživela le otroka Alojz in Vera, ki sta tokrat spregovorila v naši oddaji. Sodišče je pred kratkim razveljvilo sodbo partizanskega sodišča, da so bili pobiti narodni izdajalci.

O poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prvemu delu oddaje, ki je posvečena poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi. Partizani so novembra 1942 pobili osem članov omenjene družine, kasneje pa še dva, tako da sta preživela le otroka Alojz in Vera, ki sta tokrat spregovorila v naši oddaji. Sodišče je pred kratkim razveljvilo sodbo partizanskega sodišča, da so bili pobiti narodni izdajalci.

Moja zgodba

O poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prvemu delu oddaje, ki je posvečena poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi. Partizani so novembra 1942 pobili osem članov omenjene družine, kasneje pa še dva, tako da sta preživela le otroka Alojz in Vera, ki sta tokrat spregovorila v naši oddaji. Sodišče je pred kratkim razveljvilo sodbo partizanskega sodišča, da so bili pobiti narodni izdajalci.
VEČ ...|15. 4. 2018
O poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prvemu delu oddaje, ki je posvečena poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi. Partizani so novembra 1942 pobili osem članov omenjene družine, kasneje pa še dva, tako da sta preživela le otroka Alojz in Vera, ki sta tokrat spregovorila v naši oddaji. Sodišče je pred kratkim razveljvilo sodbo partizanskega sodišča, da so bili pobiti narodni izdajalci.

Jože Bartolj

Svetovalnica

VEČ ...|30. 3. 2018
p. dr. Andrej Šegula - Spoved: Vabilo v objem Božjega usmiljenja

»Če človek nima vere, ni velikega tedna, zakramenti nimajo pomena. Bog nam je blizu morda še posebej preko zakramenta Božjega usmiljenja«, je v Svetovalnici na veliki petek dejal p. dr. Andrej Šegula, in dodal: »Obuditi moramo spomin, kdo sem, kje in kakšna je moja vera in kakšen je moj odnos do Boga. Vse ostalo je nadaljevanje odnosa z Bogom.«

p. dr. Andrej Šegula - Spoved: Vabilo v objem Božjega usmiljenja

»Če človek nima vere, ni velikega tedna, zakramenti nimajo pomena. Bog nam je blizu morda še posebej preko zakramenta Božjega usmiljenja«, je v Svetovalnici na veliki petek dejal p. dr. Andrej Šegula, in dodal: »Obuditi moramo spomin, kdo sem, kje in kakšna je moja vera in kakšen je moj odnos do Boga. Vse ostalo je nadaljevanje odnosa z Bogom.«

Svetovalnica

p. dr. Andrej Šegula - Spoved: Vabilo v objem Božjega usmiljenja
»Če človek nima vere, ni velikega tedna, zakramenti nimajo pomena. Bog nam je blizu morda še posebej preko zakramenta Božjega usmiljenja«, je v Svetovalnici na veliki petek dejal p. dr. Andrej Šegula, in dodal: »Obuditi moramo spomin, kdo sem, kje in kakšna je moja vera in kakšen je moj odnos do Boga. Vse ostalo je nadaljevanje odnosa z Bogom.«
VEČ ...|30. 3. 2018
p. dr. Andrej Šegula - Spoved: Vabilo v objem Božjega usmiljenja
»Če človek nima vere, ni velikega tedna, zakramenti nimajo pomena. Bog nam je blizu morda še posebej preko zakramenta Božjega usmiljenja«, je v Svetovalnici na veliki petek dejal p. dr. Andrej Šegula, in dodal: »Obuditi moramo spomin, kdo sem, kje in kakšna je moja vera in kakšen je moj odnos do Boga. Vse ostalo je nadaljevanje odnosa z Bogom.«

Nataša Ličen

Svetovalnica

VEČ ...|20. 3. 2018
Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi

Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi

Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

Svetovalnica

Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi
Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.
VEČ ...|20. 3. 2018
Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi
Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

Marjan Bunič

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi

Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi

Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

Radijski misijon

Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi
Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.
VEČ ...|0. 0. 0
Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi
Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

Marjan Bunič

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
Kristjan v družbi: Močno drevo s koreninami v Gospodu!

Mi moramo res imeti korenine v Gospodu... To pa pomeni, da moramo imeti vero. Vera pa je zaupanje v resničnost in v stvari, ki jih še ne vidimo. Ali z drugimi besedami, če zdaj gledamo v eni roki zrcalo situacije, kakršna je v tem trenutku pri nas..., moramo imeti nujno še v drugi roki ogledalo vere, upanje v tisto, kar želimo doseči. Ampak nikoli sami! Vedno z božjo pomočjo!

Kristjan v družbi: Močno drevo s koreninami v Gospodu!

Mi moramo res imeti korenine v Gospodu... To pa pomeni, da moramo imeti vero. Vera pa je zaupanje v resničnost in v stvari, ki jih še ne vidimo. Ali z drugimi besedami, če zdaj gledamo v eni roki zrcalo situacije, kakršna je v tem trenutku pri nas..., moramo imeti nujno še v drugi roki ogledalo vere, upanje v tisto, kar želimo doseči. Ampak nikoli sami! Vedno z božjo pomočjo!

Radijski misijon

Kristjan v družbi: Močno drevo s koreninami v Gospodu!
Mi moramo res imeti korenine v Gospodu... To pa pomeni, da moramo imeti vero. Vera pa je zaupanje v resničnost in v stvari, ki jih še ne vidimo. Ali z drugimi besedami, če zdaj gledamo v eni roki zrcalo situacije, kakršna je v tem trenutku pri nas..., moramo imeti nujno še v drugi roki ogledalo vere, upanje v tisto, kar želimo doseči. Ampak nikoli sami! Vedno z božjo pomočjo!
VEČ ...|0. 0. 0
Kristjan v družbi: Močno drevo s koreninami v Gospodu!
Mi moramo res imeti korenine v Gospodu... To pa pomeni, da moramo imeti vero. Vera pa je zaupanje v resničnost in v stvari, ki jih še ne vidimo. Ali z drugimi besedami, če zdaj gledamo v eni roki zrcalo situacije, kakršna je v tem trenutku pri nas..., moramo imeti nujno še v drugi roki ogledalo vere, upanje v tisto, kar želimo doseči. Ampak nikoli sami! Vedno z božjo pomočjo!

Jože Bartolj

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
2. misijonski pogovor: p. Vili Lovše - Moški je ustvarjalec, ne podiralec življenja

"Ponudba Boga je na mizi, a jo moram sam sprejeti. Sam si moram prizadevati, se naučiti plavati in premagovati svojo nujo po račjem kvakanju," je v osrednjem misijonskem nagovoru 2. dne povedal p. Vili Lovše, ob tem pa predstavil pet lastnosti pravega "velikonočnega moškega".

2. misijonski pogovor: p. Vili Lovše - Moški je ustvarjalec, ne podiralec življenja

"Ponudba Boga je na mizi, a jo moram sam sprejeti. Sam si moram prizadevati, se naučiti plavati in premagovati svojo nujo po račjem kvakanju," je v osrednjem misijonskem nagovoru 2. dne povedal p. Vili Lovše, ob tem pa predstavil pet lastnosti pravega "velikonočnega moškega".

Radijski misijon

2. misijonski pogovor: p. Vili Lovše - Moški je ustvarjalec, ne podiralec življenja
"Ponudba Boga je na mizi, a jo moram sam sprejeti. Sam si moram prizadevati, se naučiti plavati in premagovati svojo nujo po račjem kvakanju," je v osrednjem misijonskem nagovoru 2. dne povedal p. Vili Lovše, ob tem pa predstavil pet lastnosti pravega "velikonočnega moškega".
VEČ ...|0. 0. 0
2. misijonski pogovor: p. Vili Lovše - Moški je ustvarjalec, ne podiralec življenja
"Ponudba Boga je na mizi, a jo moram sam sprejeti. Sam si moram prizadevati, se naučiti plavati in premagovati svojo nujo po račjem kvakanju," je v osrednjem misijonskem nagovoru 2. dne povedal p. Vili Lovše, ob tem pa predstavil pet lastnosti pravega "velikonočnega moškega".

Blaž Lesnik

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Jože Bartolj

Ivo JevnikarJanez Suhadolc

Naš pogled

VEČ ...|13. 8. 2019
Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Robert Božič

kmetijstvopolitikakomentar

Globine

VEČ ...|13. 8. 2019
Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Blaž Lesnik

duhovnostzlo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 8. 2019
Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Robert Božič

kmetijstvonaravapogovorsvetovanje

Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Damijana Medved

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Svetovalnica

VEČ ...|19. 8. 2019
Izdelava lastne krušne peči

Svetovalnica je bila tokrat namenjena vsem, ki ste že kdaj pomislili na izdelavo lastne krušne peči. Stvar je lahko zabavna in za preprosto uporabo ni potrebno veliko - dela se lahko lotimo tudi z otroki. Z nami je bil mojster peke kruha Jože Senegačnik.

Izdelava lastne krušne peči

Svetovalnica je bila tokrat namenjena vsem, ki ste že kdaj pomislili na izdelavo lastne krušne peči. Stvar je lahko zabavna in za preprosto uporabo ni potrebno veliko - dela se lahko lotimo tudi z otroki. Z nami je bil mojster peke kruha Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

pogovorsvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|19. 8. 2019
Hôdi za menoj!

Jezus mu je rekel: Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj! Ko je mladenič slišal to besedo, je odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje. (Mt 19, 21-22)

Hôdi za menoj!

Jezus mu je rekel: Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj! Ko je mladenič slišal to besedo, je odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje. (Mt 19, 21-22)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 8. 2019
Veseli del

Molili so bogoslovci.

Veseli del

Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|19. 8. 2019
Sv. Janez Eudes

Sv. Janez Eudes

Gregor Čušin

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 8. 2019
Sv. Janez Eudes

Sv. Janez Eudes

Mateja Subotičanec

duhovnost