Globine

VEČ ...|8. 9. 2020
O sprejemanju in sprejetosti

Na Marijin rojstni dan smo v Globinah odprli vprašanje verskega življenja v posvetni družbi. Kako stopiti iz kulture boječnosti in negotovosti v gotovost, ki jo daje naša vera, in to pokazati drugim, tudi neverujočim? Z nami je bil slovenjegraški župnik Simon Potnik. Video posnetek oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/1024772601294303/

O sprejemanju in sprejetosti

Na Marijin rojstni dan smo v Globinah odprli vprašanje verskega življenja v posvetni družbi. Kako stopiti iz kulture boječnosti in negotovosti v gotovost, ki jo daje naša vera, in to pokazati drugim, tudi neverujočim? Z nami je bil slovenjegraški župnik Simon Potnik. Video posnetek oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/1024772601294303/

duhovnostodnosievangelizacijasprejetostCerkevvera

Globine

O sprejemanju in sprejetosti
Na Marijin rojstni dan smo v Globinah odprli vprašanje verskega življenja v posvetni družbi. Kako stopiti iz kulture boječnosti in negotovosti v gotovost, ki jo daje naša vera, in to pokazati drugim, tudi neverujočim? Z nami je bil slovenjegraški župnik Simon Potnik. Video posnetek oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/1024772601294303/
VEČ ...|8. 9. 2020
O sprejemanju in sprejetosti
Na Marijin rojstni dan smo v Globinah odprli vprašanje verskega življenja v posvetni družbi. Kako stopiti iz kulture boječnosti in negotovosti v gotovost, ki jo daje naša vera, in to pokazati drugim, tudi neverujočim? Z nami je bil slovenjegraški župnik Simon Potnik. Video posnetek oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/1024772601294303/

Blaž Lesnik

duhovnostodnosievangelizacijasprejetostCerkevvera

Za življenje

VEČ ...|5. 9. 2020
P. dr. Christian Gostečnik: Šola, vzgoja in vera v negotovih razmerah

Z mislijo na novo šolsko leto in aktualne izzive, ki jih prinaša, smo oblikovali tokratno oddajo z gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. O tem, kako pomemben je živ stik v razredu, sodelovanje med starši in učitelji in kako sprejeti ter živeti negotovost v času pandemije je tekla beseda. V oddajo so se vključili poslušalci in odprli vprašanje prenosa vere na mlajše generacije.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

P. dr. Christian Gostečnik: Šola, vzgoja in vera v negotovih razmerah

Z mislijo na novo šolsko leto in aktualne izzive, ki jih prinaša, smo oblikovali tokratno oddajo z gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. O tem, kako pomemben je živ stik v razredu, sodelovanje med starši in učitelji in kako sprejeti ter živeti negotovost v času pandemije je tekla beseda. V oddajo so se vključili poslušalci in odprli vprašanje prenosa vere na mlajše generacije.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

odnosivzgojaduhovnostmladikoronavirusšola

Za življenje

P. dr. Christian Gostečnik: Šola, vzgoja in vera v negotovih razmerah

Z mislijo na novo šolsko leto in aktualne izzive, ki jih prinaša, smo oblikovali tokratno oddajo z gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. O tem, kako pomemben je živ stik v razredu, sodelovanje med starši in učitelji in kako sprejeti ter živeti negotovost v času pandemije je tekla beseda. V oddajo so se vključili poslušalci in odprli vprašanje prenosa vere na mlajše generacije.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

VEČ ...|5. 9. 2020
P. dr. Christian Gostečnik: Šola, vzgoja in vera v negotovih razmerah

Z mislijo na novo šolsko leto in aktualne izzive, ki jih prinaša, smo oblikovali tokratno oddajo z gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. O tem, kako pomemben je živ stik v razredu, sodelovanje med starši in učitelji in kako sprejeti ter živeti negotovost v času pandemije je tekla beseda. V oddajo so se vključili poslušalci in odprli vprašanje prenosa vere na mlajše generacije.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Blaž Lesnik

odnosivzgojaduhovnostmladikoronavirusšola

Radijska kateheza

VEČ ...|22. 8. 2020
Kateheza in bogoslužje

Z gostjo, redovnico Magdo Burger, smo razmišljali o tem, kaj pomeni biti veren. Ali to pomeni hoditi k verouku, k maši ali biti dober do drugih, četudi ne hodiš k maši. Jezus je pogosto namigoval na to, da je vera brez del mrtva, ampak tudi on je »hodil k maši«, k judovski liturgiji, ni bil nedeljnik, bil je sobotnik ... Kakšno naj bo torej razmerje med katehezo in liturgijo, med znanjem in obredi?

Kateheza in bogoslužje

Z gostjo, redovnico Magdo Burger, smo razmišljali o tem, kaj pomeni biti veren. Ali to pomeni hoditi k verouku, k maši ali biti dober do drugih, četudi ne hodiš k maši. Jezus je pogosto namigoval na to, da je vera brez del mrtva, ampak tudi on je »hodil k maši«, k judovski liturgiji, ni bil nedeljnik, bil je sobotnik ... Kakšno naj bo torej razmerje med katehezo in liturgijo, med znanjem in obredi?

duhovnost

Radijska kateheza

Kateheza in bogoslužje
Z gostjo, redovnico Magdo Burger, smo razmišljali o tem, kaj pomeni biti veren. Ali to pomeni hoditi k verouku, k maši ali biti dober do drugih, četudi ne hodiš k maši. Jezus je pogosto namigoval na to, da je vera brez del mrtva, ampak tudi on je »hodil k maši«, k judovski liturgiji, ni bil nedeljnik, bil je sobotnik ... Kakšno naj bo torej razmerje med katehezo in liturgijo, med znanjem in obredi?
VEČ ...|22. 8. 2020
Kateheza in bogoslužje
Z gostjo, redovnico Magdo Burger, smo razmišljali o tem, kaj pomeni biti veren. Ali to pomeni hoditi k verouku, k maši ali biti dober do drugih, četudi ne hodiš k maši. Jezus je pogosto namigoval na to, da je vera brez del mrtva, ampak tudi on je »hodil k maši«, k judovski liturgiji, ni bil nedeljnik, bil je sobotnik ... Kakšno naj bo torej razmerje med katehezo in liturgijo, med znanjem in obredi?

Silvestra Sadar

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2020
Škof Štumpf: Samo močna vera lahko vzdržuje hišo naroda

»Brez katolištva zagotovo ne bi bilo ne Slovencev, ne drugih sosednjih narodov,« je ob prazniku dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom dejal murskosoboški škof Peter Štumpf. V pogovoru za Radio Ognjišče je poudaril še, da daje katoliška vera ljudem odgovore na smisel narodnega obstoja in jih spodbuja k negovanju maternega jezika ter razvoju domače kulture.

Škof Štumpf: Samo močna vera lahko vzdržuje hišo naroda

»Brez katolištva zagotovo ne bi bilo ne Slovencev, ne drugih sosednjih narodov,« je ob prazniku dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom dejal murskosoboški škof Peter Štumpf. V pogovoru za Radio Ognjišče je poudaril še, da daje katoliška vera ljudem odgovore na smisel narodnega obstoja in jih spodbuja k negovanju maternega jezika ter razvoju domače kulture.

infopogovorpolitikakultura

Informativni prispevki

Škof Štumpf: Samo močna vera lahko vzdržuje hišo naroda
»Brez katolištva zagotovo ne bi bilo ne Slovencev, ne drugih sosednjih narodov,« je ob prazniku dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom dejal murskosoboški škof Peter Štumpf. V pogovoru za Radio Ognjišče je poudaril še, da daje katoliška vera ljudem odgovore na smisel narodnega obstoja in jih spodbuja k negovanju maternega jezika ter razvoju domače kulture.
VEČ ...|17. 8. 2020
Škof Štumpf: Samo močna vera lahko vzdržuje hišo naroda
»Brez katolištva zagotovo ne bi bilo ne Slovencev, ne drugih sosednjih narodov,« je ob prazniku dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom dejal murskosoboški škof Peter Štumpf. V pogovoru za Radio Ognjišče je poudaril še, da daje katoliška vera ljudem odgovore na smisel narodnega obstoja in jih spodbuja k negovanju maternega jezika ter razvoju domače kulture.

Alen Salihović

infopogovorpolitikakultura

Duhovni nagovor

VEČ ...|16. 8. 2020
O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.

Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.

O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.

Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.

duhovnostkoronavirus

Duhovni nagovor

O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.
Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.
VEČ ...|16. 8. 2020
O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.
Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.

Stanislav Lipovšek

duhovnostkoronavirus

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 8. 2020
Reportaža z Višarji, romanje zakonskih jubilantov na Brezje in letovanje skupnosti Vera in Luč v Kančevcih

Predstavili smo letošnja prejemnika najvišje slovensko cerkveno odlikovanje - odličje sv. Cirila in Metoda, zakonca Rigler. Med drugim pa smo prisluhnili reportaži z Višarij, kjer je minulo soboto potekalo romanje treh narodov ob 660-letnici najdenja milostne podobe Matere Božje.

Reportaža z Višarji, romanje zakonskih jubilantov na Brezje in letovanje skupnosti Vera in Luč v Kančevcih

Predstavili smo letošnja prejemnika najvišje slovensko cerkveno odlikovanje - odličje sv. Cirila in Metoda, zakonca Rigler. Med drugim pa smo prisluhnili reportaži z Višarij, kjer je minulo soboto potekalo romanje treh narodov ob 660-letnici najdenja milostne podobe Matere Božje.

duhovnostcerkevlokalno

Utrip Cerkve v Sloveniji

Reportaža z Višarji, romanje zakonskih jubilantov na Brezje in letovanje skupnosti Vera in Luč v Kančevcih
Predstavili smo letošnja prejemnika najvišje slovensko cerkveno odlikovanje - odličje sv. Cirila in Metoda, zakonca Rigler. Med drugim pa smo prisluhnili reportaži z Višarij, kjer je minulo soboto potekalo romanje treh narodov ob 660-letnici najdenja milostne podobe Matere Božje.
VEČ ...|2. 8. 2020
Reportaža z Višarji, romanje zakonskih jubilantov na Brezje in letovanje skupnosti Vera in Luč v Kančevcih
Predstavili smo letošnja prejemnika najvišje slovensko cerkveno odlikovanje - odličje sv. Cirila in Metoda, zakonca Rigler. Med drugim pa smo prisluhnili reportaži z Višarij, kjer je minulo soboto potekalo romanje treh narodov ob 660-letnici najdenja milostne podobe Matere Božje.

Marta Jerebič

duhovnostcerkevlokalno

Radijska Kateheza

VEČ ...|25. 7. 2020
Vera in prosti čas

Generalni vikar koprske škofije, ki živi in dela v obalnem Kopru, je odgovarjal na vprašanja: Kakšni so teološko-antropološki temelji prostega časa, počitnic in kako naj kristjan danes pogleda na svoj prosti čas? Kako naj se znajdejo Cerkev oz. oznanjevalci doživljajski družbi prostega časa? Kako je z obiskom maš v turističnih krajih in Kako naj kristjan živi med počitnicami? Je vsaka obleka primerna za obisk cerkve?

Vera in prosti čas

Generalni vikar koprske škofije, ki živi in dela v obalnem Kopru, je odgovarjal na vprašanja: Kakšni so teološko-antropološki temelji prostega časa, počitnic in kako naj kristjan danes pogleda na svoj prosti čas? Kako naj se znajdejo Cerkev oz. oznanjevalci doživljajski družbi prostega časa? Kako je z obiskom maš v turističnih krajih in Kako naj kristjan živi med počitnicami? Je vsaka obleka primerna za obisk cerkve?

duhovnostvzgoja

Radijska Kateheza

Vera in prosti čas
Generalni vikar koprske škofije, ki živi in dela v obalnem Kopru, je odgovarjal na vprašanja: Kakšni so teološko-antropološki temelji prostega časa, počitnic in kako naj kristjan danes pogleda na svoj prosti čas? Kako naj se znajdejo Cerkev oz. oznanjevalci doživljajski družbi prostega časa? Kako je z obiskom maš v turističnih krajih in Kako naj kristjan živi med počitnicami? Je vsaka obleka primerna za obisk cerkve?
VEČ ...|25. 7. 2020
Vera in prosti čas
Generalni vikar koprske škofije, ki živi in dela v obalnem Kopru, je odgovarjal na vprašanja: Kakšni so teološko-antropološki temelji prostega časa, počitnic in kako naj kristjan danes pogleda na svoj prosti čas? Kako naj se znajdejo Cerkev oz. oznanjevalci doživljajski družbi prostega časa? Kako je z obiskom maš v turističnih krajih in Kako naj kristjan živi med počitnicami? Je vsaka obleka primerna za obisk cerkve?

Silvestra SadarSlavko Rebec

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|18. 7. 2020
O slepoti

Julijska kateheza za bolnike je posvečena slepim in slabovidnim. O slepoti smo razmišljali s pomočjo evangeljskega odlomka iz Lukovega evangelija (Lk 18,35.37-38.40-42) in ob tem spregovorili tudi o slepoti srca.

O slepoti

Julijska kateheza za bolnike je posvečena slepim in slabovidnim. O slepoti smo razmišljali s pomočjo evangeljskega odlomka iz Lukovega evangelija (Lk 18,35.37-38.40-42) in ob tem spregovorili tudi o slepoti srca.

bolnikislepotaslabovidnoststarostveraduhovnost

Radijska kateheza

O slepoti
Julijska kateheza za bolnike je posvečena slepim in slabovidnim. O slepoti smo razmišljali s pomočjo evangeljskega odlomka iz Lukovega evangelija (Lk 18,35.37-38.40-42) in ob tem spregovorili tudi o slepoti srca.
VEČ ...|18. 7. 2020
O slepoti
Julijska kateheza za bolnike je posvečena slepim in slabovidnim. O slepoti smo razmišljali s pomočjo evangeljskega odlomka iz Lukovega evangelija (Lk 18,35.37-38.40-42) in ob tem spregovorili tudi o slepoti srca.

Damijana Medved

bolnikislepotaslabovidnoststarostveraduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|14. 7. 2020
Naša véra? Spreobrnjenje? Pričevanje?

In ti Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do pekla se boš pogreznil. Če bi se v Sódomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi ostala do današnjega dne.(Mt 11, 23)

Naša véra? Spreobrnjenje? Pričevanje?

In ti Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do pekla se boš pogreznil. Če bi se v Sódomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi ostala do današnjega dne.(Mt 11, 23)

duhovnost

Duhovna misel

Naša véra? Spreobrnjenje? Pričevanje?
In ti Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do pekla se boš pogreznil. Če bi se v Sódomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi ostala do današnjega dne.(Mt 11, 23)
VEČ ...|14. 7. 2020
Naša véra? Spreobrnjenje? Pričevanje?
In ti Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do pekla se boš pogreznil. Če bi se v Sódomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi ostala do današnjega dne.(Mt 11, 23)

Gregor Čušin

duhovnost

Via positiva

VEČ ...|9. 7. 2020
V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu

Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.

V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu

Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.

odnosipogovordružbadružinatradicijapodjetništvo

Via positiva

V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu
Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.
VEČ ...|9. 7. 2020
V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu
Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.

Nataša Ličen

odnosipogovordružbadružinatradicijapodjetništvo

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|5. 7. 2020
Živeti z negotovostjo

Metka poudarja, da je celo naše življenje negotovost in da je odgovor v sprejemanju dane situacije in obenem tudi zaupanje v Božjo previdnost. Bodite z nami.

Živeti z negotovostjo

Metka poudarja, da je celo naše življenje negotovost in da je odgovor v sprejemanju dane situacije in obenem tudi zaupanje v Božjo previdnost. Bodite z nami.

negotovostverakoronavirusupanježivljenje

Klepet z Metko Klevišar

Živeti z negotovostjo
Metka poudarja, da je celo naše življenje negotovost in da je odgovor v sprejemanju dane situacije in obenem tudi zaupanje v Božjo previdnost. Bodite z nami.
VEČ ...|5. 7. 2020
Živeti z negotovostjo
Metka poudarja, da je celo naše življenje negotovost in da je odgovor v sprejemanju dane situacije in obenem tudi zaupanje v Božjo previdnost. Bodite z nami.

Damijana Medved

negotovostverakoronavirusupanježivljenje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|22. 6. 2020
Iz domače smetane

Lahko naredimo smetanovo potico ali smetanov štrukelj (pečen ali kuhan) s kašo ali brez. Ostanke belega kruha drobno narežemo in prelijemo s smetano, da se razvlaži in je sočno. Dodamo rumenjake in sneg, dodamo sladkor, vanilin in limonin sok. To razgrnemo po vlečenem testu. Lahko skuhamo ali spečemo ter postrežemo s solato. Zelo okusna je smetanova kremna juha: 2 l vode zavre, doda mleto kumino, sol in lovorjev liste ter zakuha smetanov podmet (2 žlici moke in 1/4 l kisle smetane) in vre 6-8 minut. Pazimo, da pri vrenju ne kipi čez lonec. Dodamo kruhove kocke ali zakuhamo smetanove štrukeljce. Če imamo višek kisle smetane, jo z multipraktikom obdelamo v maslo. Vera iz Solčave je povedala, ko iz domače smetane narediti solčavski masovnk.

Iz domače smetane

Lahko naredimo smetanovo potico ali smetanov štrukelj (pečen ali kuhan) s kašo ali brez. Ostanke belega kruha drobno narežemo in prelijemo s smetano, da se razvlaži in je sočno. Dodamo rumenjake in sneg, dodamo sladkor, vanilin in limonin sok. To razgrnemo po vlečenem testu. Lahko skuhamo ali spečemo ter postrežemo s solato. Zelo okusna je smetanova kremna juha: 2 l vode zavre, doda mleto kumino, sol in lovorjev liste ter zakuha smetanov podmet (2 žlici moke in 1/4 l kisle smetane) in vre 6-8 minut. Pazimo, da pri vrenju ne kipi čez lonec. Dodamo kruhove kocke ali zakuhamo smetanove štrukeljce. Če imamo višek kisle smetane, jo z multipraktikom obdelamo v maslo. Vera iz Solčave je povedala, ko iz domače smetane narediti solčavski masovnk.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Iz domače smetane
Lahko naredimo smetanovo potico ali smetanov štrukelj (pečen ali kuhan) s kašo ali brez. Ostanke belega kruha drobno narežemo in prelijemo s smetano, da se razvlaži in je sočno. Dodamo rumenjake in sneg, dodamo sladkor, vanilin in limonin sok. To razgrnemo po vlečenem testu. Lahko skuhamo ali spečemo ter postrežemo s solato. Zelo okusna je smetanova kremna juha: 2 l vode zavre, doda mleto kumino, sol in lovorjev liste ter zakuha smetanov podmet (2 žlici moke in 1/4 l kisle smetane) in vre 6-8 minut. Pazimo, da pri vrenju ne kipi čez lonec. Dodamo kruhove kocke ali zakuhamo smetanove štrukeljce. Če imamo višek kisle smetane, jo z multipraktikom obdelamo v maslo. Vera iz Solčave je povedala, ko iz domače smetane narediti solčavski masovnk.
VEČ ...|22. 6. 2020
Iz domače smetane
Lahko naredimo smetanovo potico ali smetanov štrukelj (pečen ali kuhan) s kašo ali brez. Ostanke belega kruha drobno narežemo in prelijemo s smetano, da se razvlaži in je sočno. Dodamo rumenjake in sneg, dodamo sladkor, vanilin in limonin sok. To razgrnemo po vlečenem testu. Lahko skuhamo ali spečemo ter postrežemo s solato. Zelo okusna je smetanova kremna juha: 2 l vode zavre, doda mleto kumino, sol in lovorjev liste ter zakuha smetanov podmet (2 žlici moke in 1/4 l kisle smetane) in vre 6-8 minut. Pazimo, da pri vrenju ne kipi čez lonec. Dodamo kruhove kocke ali zakuhamo smetanove štrukeljce. Če imamo višek kisle smetane, jo z multipraktikom obdelamo v maslo. Vera iz Solčave je povedala, ko iz domače smetane narediti solčavski masovnk.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Ostanimo povezani

VEČ ...|8. 5. 2020
Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera

Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera

Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

duhovnostmladikoronavirus

Ostanimo povezani

Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera
Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.
VEČ ...|8. 5. 2020
Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera
Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

Marjan Bunič

duhovnostmladikoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|10. 4. 2020
Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos

P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos

P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanje

Svetovalnica

Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos
P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.
VEČ ...|10. 4. 2020
Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos
P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

vesoljeastronomijaveraznanost

Doživetja narave

Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.
VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaveraznanost

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Vera Lestanslovenski mučencispomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

Vera Lestan (1908 – 1943)
Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.
VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)
Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Jože Bartolj

Vera Lestanslovenski mučencispomin

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|1. 12. 2019
Upanje

Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

Upanje

Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

upanjestarostbolezenzdravjevera

Klepet z Metko Klevišar

Upanje
Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.
VEČ ...|1. 12. 2019
Upanje
Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

Damijana Medved

upanjestarostbolezenzdravjevera

Duhovna misel

VEČ ...|18. 11. 2019
Tvoja vera te bo rešila!

Jezus je tedaj obstal in rekel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: Kaj hočeš, da ti storim? On pa je rekel: Gospod, da spregledam. (Lk 18, 41-41)

Tvoja vera te bo rešila!

Jezus je tedaj obstal in rekel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: Kaj hočeš, da ti storim? On pa je rekel: Gospod, da spregledam. (Lk 18, 41-41)

duhovnost

Duhovna misel

Tvoja vera te bo rešila!
Jezus je tedaj obstal in rekel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: Kaj hočeš, da ti storim? On pa je rekel: Gospod, da spregledam. (Lk 18, 41-41)
VEČ ...|18. 11. 2019
Tvoja vera te bo rešila!
Jezus je tedaj obstal in rekel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: Kaj hočeš, da ti storim? On pa je rekel: Gospod, da spregledam. (Lk 18, 41-41)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|5. 10. 2019
Vera je milost

Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite! (Lk 10, 23)

Vera je milost

Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite! (Lk 10, 23)

duhovnost

Duhovna misel

Vera je milost
Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite! (Lk 10, 23)
VEČ ...|5. 10. 2019
Vera je milost
Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite! (Lk 10, 23)

Gregor Čušin

duhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|30. 9. 2019
Zakonca Donko iz Gornje Bistrice

Tokratna oddaja je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Gostili smo zakonca Olgo in Antona Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Pesem in vera sta vodili njunega življenja in oboje sta še s posebno narodno zavestjo ohranjala v letih, ki sta jih preživela v tujini. Že nekaj časa pa s svojim blagozvočnim petjem razveseljujeta poslušalce na različnih prireditvah in koncertnih odrih po različnih krajih Slovenije.

Zakonca Donko iz Gornje Bistrice

Tokratna oddaja je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Gostili smo zakonca Olgo in Antona Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Pesem in vera sta vodili njunega življenja in oboje sta še s posebno narodno zavestjo ohranjala v letih, ki sta jih preživela v tujini. Že nekaj časa pa s svojim blagozvočnim petjem razveseljujeta poslušalce na različnih prireditvah in koncertnih odrih po različnih krajih Slovenije.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Zakonca Donko iz Gornje Bistrice
Tokratna oddaja je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Gostili smo zakonca Olgo in Antona Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Pesem in vera sta vodili njunega življenja in oboje sta še s posebno narodno zavestjo ohranjala v letih, ki sta jih preživela v tujini. Že nekaj časa pa s svojim blagozvočnim petjem razveseljujeta poslušalce na različnih prireditvah in koncertnih odrih po različnih krajih Slovenije.
VEČ ...|30. 9. 2019
Zakonca Donko iz Gornje Bistrice
Tokratna oddaja je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Gostili smo zakonca Olgo in Antona Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Pesem in vera sta vodili njunega življenja in oboje sta še s posebno narodno zavestjo ohranjala v letih, ki sta jih preživela v tujini. Že nekaj časa pa s svojim blagozvočnim petjem razveseljujeta poslušalce na različnih prireditvah in koncertnih odrih po različnih krajih Slovenije.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2019
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva

Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva

Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

infopolitikapogovorvera mejak

Informativni prispevki

Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.
VEČ ...|23. 9. 2019
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

Alen Salihović

infopolitikapogovorvera mejak

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 9. 2019
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!

7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!

7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

pričevanjetaboriščesmrtkomunizempolitika

Informativni prispevki

Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.
VEČ ...|4. 9. 2019
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

Alen Salihović

pričevanjetaboriščesmrtkomunizempolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 9. 2019
Dr. Stane Granda - Sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate

Nedavno je v enem osrednjih časopisov dober poznavalec slovenskih finančnih razmer zapisal trditev, da imamo Slovenci zaradi slabih gospodarjev na čelu države približno tretjino nižji BDP. Ni minilo nekaj dni, ko je ministrica Alenka Bratušek javno trdila, da imamo probleme v zdravstvu, šolstvu in pri pokojninah zaradi preplačanih javnih del v preteklosti. Glede na dejstvo, da se na proračun dobro spozna, njene izjave ni mogoče podcenjevati.Pred nekaj dnevi so se pojavili tudi neki glasovi v imenu upokojencev, ki pa so bili šibki in plehki, kot so bili nedavno o zvišanju pokojnin. Vse, predvsem pa najnižje, bi morali takoj zvišati najmanj za četrtino! Pričakovali bi reakcije pisunov, ki jim uredništva prepuščajo prostor za »pisma bralcev«, pa nič. Bog obvaruj! Če bi se pojavila neka zgodovinska resnica, ki bi oblatila podobo revolucije, ki je uradno ni bilo, ker je bil zgolj in samo boj proti okupatorju, bi nekatere revije pripravile celo posebne številke. Še vedno velja, da so v Sloveniji dobre teme samo ideološke, realno življenje nima vrednosti.V zraku krožijo zahteve po zvišanju plač državnim funkcionarjem. Če gre za predsednika države, vlade in nekatere ministre, bi se s tem strinjal. Nikakor pa ne v primeru, ko hočejo ta resnična neravnovesja izrabiti državni škrici. Seveda tudi njim privoščim višje plače, vendar v sorazmerju z drugimi državnimi uslužbenci. Dokler bo glavni dokaz za »strokovnost« predvsem strankarska pripadnost, je še to najmanj vprašljivo, če ne nemoralno.V Sloveniji so glede na ceno energije, hrane in številnih storitvenih dejavnosti, ki jih uravnava država, dejansko problem plače. Prav gospodarska vloga države kaže, da je njeno vodstvo glavni krivec za neprimerne plače in družbena neravnovesja. Položaj v domovih za ostarele, je kljub njegovemu ignoriranju, na robu eksplozije. Če s cenami teh državnih »uslug« primerjamo plače šefov državnih podjetij, se nam razkrije tragedija socialne Slovenije.Nedavno smo lahko prebrali, da imajo vodilni v napol državni energetiki neto letne plače okoli pol milijona eurov. Mogoče je tam blizu tudi direktor Krke, toda oni proizvajajo, se borijo na mednarodnem trgu, predvsem pa izjemno skrbijo za svoje delavce. Vodilni elektro podjetij pa zgolj in samo izrabljajo monopolni trg, dejstvo, da brez energije ne moremo živeti. Naš bencin je dražji kot v Avstriji, plače pa nekajkrat nižje. Enake testenine so v Italiji pol eura, pri nas več kot evro … Sedaj hočejo podražiti obvezno dodatno zavarovanje. Vsota presega vsoto letnega zvišanja pokojnine. Kje pa so ostale podražitve.Ne samo to. Zvišanje je za vse enako, za one, ki imajo 500 ali 2000 eurov pokojnine. Če to ni protiustavno v smislu načela, da je Slovenija socialna država, naj me »vrag tik tak vzame«. Podobnih primerov je veliko in kar je najhuje, še več jih bo. Vse bolj se kaže, da sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate.Danes sem bil v neki veleblagovnici, ki slovi po najnižjih cenah. Tudi šolskih pripomočkov. Jok otrok in vreščanje obupanih mater, da nakupa ne zmorejo, ker ne bodo imeli za preživetje, je bil pretresljiv. Pobegnil sem, ne da bi opravil namen obiska. Država krade predvsem revnim, ker jih je največ in ker kupujejo samo tisto, kar morajo. Zaposleni lahko reagirajo s štrajki, nekaj jim pomagajo sindikati. Kaj pa upokojenci, ki imajo za svoje voditelje večinoma prodane duše neuspešnih politikov?!Da bi onemogočili izražanje nezadovoljstva in družbeno kritiko, do skrajne obsedenosti preganjajo sovražni govor in nanj navezujoče si pojave. Proti sociali naperjenih dejanj, kot so zahteve po podražitvi velikih gradenj kot so drugi tir, karavanški predor, tretja os in podobno, za njimi stojijo vodilni člani Kučanovega Foruma 21, ne smemo kritizirati. Zlorabljanje človekovega dostojanstva in eksistenčne stiske, kot je bil primer županove farmacevtke, nevtralizira sodišče (nič ne govorite čez njega!!!!!!!!!). Vsak od nas bi lahko dodal še številne dokumentirane primere iz svojega okolja. Pohitite, dokler vam ne zavežejo usta določila o sovražnem govoru.Kot zgodovinar bi rad vprašal, bo sovražni govor tudi ponarejanje in zlorabljanje zgodovine. Tam so glavni mojstri v Zvezi borcev z Kučanom-Efialtom na čelu? Dajejo napake ali moralni zdrsi katoliških duhovnikov pravico do blatenja in žalitev verskega prepričanja, ki ga nam zagotavlja ustava? S kakšno pravico nam podtikajo, da je naša vera zgolj in samo rezultat manipulacij klera, da nimamo svojih spoznanj?Slovenija je gnila, da zaudarja do brezzračnega prostora nad nami. Tega seveda ni kriva ona, ampak mi, ki ne znamo biti državljani, ki se kot ljudje ne cenimo. Ni problem v premikanju proti sredini, nasprotovanju nacionalistom in antiekologom. Problem je v vrednotenju človekovega življenja! Tukaj in zdaj.Dediščina nadvrednosti ideologije nad vrednostjo in spoštovanjem človeškega dostojanstva vsakega posameznika je očitno za Slovence nepremagljiva. Vse bolj razumem one, ki trdijo, da je razprava o evtanaziji zgolj in samo priprava za dokončno rešitev pred onimi, ki so revni ter nebogljeni, ki trkajo na vest človeške družbe!

Dr. Stane Granda - Sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate

Nedavno je v enem osrednjih časopisov dober poznavalec slovenskih finančnih razmer zapisal trditev, da imamo Slovenci zaradi slabih gospodarjev na čelu države približno tretjino nižji BDP. Ni minilo nekaj dni, ko je ministrica Alenka Bratušek javno trdila, da imamo probleme v zdravstvu, šolstvu in pri pokojninah zaradi preplačanih javnih del v preteklosti. Glede na dejstvo, da se na proračun dobro spozna, njene izjave ni mogoče podcenjevati.Pred nekaj dnevi so se pojavili tudi neki glasovi v imenu upokojencev, ki pa so bili šibki in plehki, kot so bili nedavno o zvišanju pokojnin. Vse, predvsem pa najnižje, bi morali takoj zvišati najmanj za četrtino! Pričakovali bi reakcije pisunov, ki jim uredništva prepuščajo prostor za »pisma bralcev«, pa nič. Bog obvaruj! Če bi se pojavila neka zgodovinska resnica, ki bi oblatila podobo revolucije, ki je uradno ni bilo, ker je bil zgolj in samo boj proti okupatorju, bi nekatere revije pripravile celo posebne številke. Še vedno velja, da so v Sloveniji dobre teme samo ideološke, realno življenje nima vrednosti.V zraku krožijo zahteve po zvišanju plač državnim funkcionarjem. Če gre za predsednika države, vlade in nekatere ministre, bi se s tem strinjal. Nikakor pa ne v primeru, ko hočejo ta resnična neravnovesja izrabiti državni škrici. Seveda tudi njim privoščim višje plače, vendar v sorazmerju z drugimi državnimi uslužbenci. Dokler bo glavni dokaz za »strokovnost« predvsem strankarska pripadnost, je še to najmanj vprašljivo, če ne nemoralno.V Sloveniji so glede na ceno energije, hrane in številnih storitvenih dejavnosti, ki jih uravnava država, dejansko problem plače. Prav gospodarska vloga države kaže, da je njeno vodstvo glavni krivec za neprimerne plače in družbena neravnovesja. Položaj v domovih za ostarele, je kljub njegovemu ignoriranju, na robu eksplozije. Če s cenami teh državnih »uslug« primerjamo plače šefov državnih podjetij, se nam razkrije tragedija socialne Slovenije.Nedavno smo lahko prebrali, da imajo vodilni v napol državni energetiki neto letne plače okoli pol milijona eurov. Mogoče je tam blizu tudi direktor Krke, toda oni proizvajajo, se borijo na mednarodnem trgu, predvsem pa izjemno skrbijo za svoje delavce. Vodilni elektro podjetij pa zgolj in samo izrabljajo monopolni trg, dejstvo, da brez energije ne moremo živeti. Naš bencin je dražji kot v Avstriji, plače pa nekajkrat nižje. Enake testenine so v Italiji pol eura, pri nas več kot evro … Sedaj hočejo podražiti obvezno dodatno zavarovanje. Vsota presega vsoto letnega zvišanja pokojnine. Kje pa so ostale podražitve.Ne samo to. Zvišanje je za vse enako, za one, ki imajo 500 ali 2000 eurov pokojnine. Če to ni protiustavno v smislu načela, da je Slovenija socialna država, naj me »vrag tik tak vzame«. Podobnih primerov je veliko in kar je najhuje, še več jih bo. Vse bolj se kaže, da sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate.Danes sem bil v neki veleblagovnici, ki slovi po najnižjih cenah. Tudi šolskih pripomočkov. Jok otrok in vreščanje obupanih mater, da nakupa ne zmorejo, ker ne bodo imeli za preživetje, je bil pretresljiv. Pobegnil sem, ne da bi opravil namen obiska. Država krade predvsem revnim, ker jih je največ in ker kupujejo samo tisto, kar morajo. Zaposleni lahko reagirajo s štrajki, nekaj jim pomagajo sindikati. Kaj pa upokojenci, ki imajo za svoje voditelje večinoma prodane duše neuspešnih politikov?!Da bi onemogočili izražanje nezadovoljstva in družbeno kritiko, do skrajne obsedenosti preganjajo sovražni govor in nanj navezujoče si pojave. Proti sociali naperjenih dejanj, kot so zahteve po podražitvi velikih gradenj kot so drugi tir, karavanški predor, tretja os in podobno, za njimi stojijo vodilni člani Kučanovega Foruma 21, ne smemo kritizirati. Zlorabljanje človekovega dostojanstva in eksistenčne stiske, kot je bil primer županove farmacevtke, nevtralizira sodišče (nič ne govorite čez njega!!!!!!!!!). Vsak od nas bi lahko dodal še številne dokumentirane primere iz svojega okolja. Pohitite, dokler vam ne zavežejo usta določila o sovražnem govoru.Kot zgodovinar bi rad vprašal, bo sovražni govor tudi ponarejanje in zlorabljanje zgodovine. Tam so glavni mojstri v Zvezi borcev z Kučanom-Efialtom na čelu? Dajejo napake ali moralni zdrsi katoliških duhovnikov pravico do blatenja in žalitev verskega prepričanja, ki ga nam zagotavlja ustava? S kakšno pravico nam podtikajo, da je naša vera zgolj in samo rezultat manipulacij klera, da nimamo svojih spoznanj?Slovenija je gnila, da zaudarja do brezzračnega prostora nad nami. Tega seveda ni kriva ona, ampak mi, ki ne znamo biti državljani, ki se kot ljudje ne cenimo. Ni problem v premikanju proti sredini, nasprotovanju nacionalistom in antiekologom. Problem je v vrednotenju človekovega življenja! Tukaj in zdaj.Dediščina nadvrednosti ideologije nad vrednostjo in spoštovanjem človeškega dostojanstva vsakega posameznika je očitno za Slovence nepremagljiva. Vse bolj razumem one, ki trdijo, da je razprava o evtanaziji zgolj in samo priprava za dokončno rešitev pred onimi, ki so revni ter nebogljeni, ki trkajo na vest človeške družbe!

infokomentarčasnikpolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Stane Granda - Sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate
Nedavno je v enem osrednjih časopisov dober poznavalec slovenskih finančnih razmer zapisal trditev, da imamo Slovenci zaradi slabih gospodarjev na čelu države približno tretjino nižji BDP. Ni minilo nekaj dni, ko je ministrica Alenka Bratušek javno trdila, da imamo probleme v zdravstvu, šolstvu in pri pokojninah zaradi preplačanih javnih del v preteklosti. Glede na dejstvo, da se na proračun dobro spozna, njene izjave ni mogoče podcenjevati.Pred nekaj dnevi so se pojavili tudi neki glasovi v imenu upokojencev, ki pa so bili šibki in plehki, kot so bili nedavno o zvišanju pokojnin. Vse, predvsem pa najnižje, bi morali takoj zvišati najmanj za četrtino! Pričakovali bi reakcije pisunov, ki jim uredništva prepuščajo prostor za »pisma bralcev«, pa nič. Bog obvaruj! Če bi se pojavila neka zgodovinska resnica, ki bi oblatila podobo revolucije, ki je uradno ni bilo, ker je bil zgolj in samo boj proti okupatorju, bi nekatere revije pripravile celo posebne številke. Še vedno velja, da so v Sloveniji dobre teme samo ideološke, realno življenje nima vrednosti.V zraku krožijo zahteve po zvišanju plač državnim funkcionarjem. Če gre za predsednika države, vlade in nekatere ministre, bi se s tem strinjal. Nikakor pa ne v primeru, ko hočejo ta resnična neravnovesja izrabiti državni škrici. Seveda tudi njim privoščim višje plače, vendar v sorazmerju z drugimi državnimi uslužbenci. Dokler bo glavni dokaz za »strokovnost« predvsem strankarska pripadnost, je še to najmanj vprašljivo, če ne nemoralno.V Sloveniji so glede na ceno energije, hrane in številnih storitvenih dejavnosti, ki jih uravnava država, dejansko problem plače. Prav gospodarska vloga države kaže, da je njeno vodstvo glavni krivec za neprimerne plače in družbena neravnovesja. Položaj v domovih za ostarele, je kljub njegovemu ignoriranju, na robu eksplozije. Če s cenami teh državnih »uslug« primerjamo plače šefov državnih podjetij, se nam razkrije tragedija socialne Slovenije.Nedavno smo lahko prebrali, da imajo vodilni v napol državni energetiki neto letne plače okoli pol milijona eurov. Mogoče je tam blizu tudi direktor Krke, toda oni proizvajajo, se borijo na mednarodnem trgu, predvsem pa izjemno skrbijo za svoje delavce. Vodilni elektro podjetij pa zgolj in samo izrabljajo monopolni trg, dejstvo, da brez energije ne moremo živeti. Naš bencin je dražji kot v Avstriji, plače pa nekajkrat nižje. Enake testenine so v Italiji pol eura, pri nas več kot evro … Sedaj hočejo podražiti obvezno dodatno zavarovanje. Vsota presega vsoto letnega zvišanja pokojnine. Kje pa so ostale podražitve.Ne samo to. Zvišanje je za vse enako, za one, ki imajo 500 ali 2000 eurov pokojnine. Če to ni protiustavno v smislu načela, da je Slovenija socialna država, naj me »vrag tik tak vzame«. Podobnih primerov je veliko in kar je najhuje, še več jih bo. Vse bolj se kaže, da sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate.Danes sem bil v neki veleblagovnici, ki slovi po najnižjih cenah. Tudi šolskih pripomočkov. Jok otrok in vreščanje obupanih mater, da nakupa ne zmorejo, ker ne bodo imeli za preživetje, je bil pretresljiv. Pobegnil sem, ne da bi opravil namen obiska. Država krade predvsem revnim, ker jih je največ in ker kupujejo samo tisto, kar morajo. Zaposleni lahko reagirajo s štrajki, nekaj jim pomagajo sindikati. Kaj pa upokojenci, ki imajo za svoje voditelje večinoma prodane duše neuspešnih politikov?!Da bi onemogočili izražanje nezadovoljstva in družbeno kritiko, do skrajne obsedenosti preganjajo sovražni govor in nanj navezujoče si pojave. Proti sociali naperjenih dejanj, kot so zahteve po podražitvi velikih gradenj kot so drugi tir, karavanški predor, tretja os in podobno, za njimi stojijo vodilni člani Kučanovega Foruma 21, ne smemo kritizirati. Zlorabljanje človekovega dostojanstva in eksistenčne stiske, kot je bil primer županove farmacevtke, nevtralizira sodišče (nič ne govorite čez njega!!!!!!!!!). Vsak od nas bi lahko dodal še številne dokumentirane primere iz svojega okolja. Pohitite, dokler vam ne zavežejo usta določila o sovražnem govoru.Kot zgodovinar bi rad vprašal, bo sovražni govor tudi ponarejanje in zlorabljanje zgodovine. Tam so glavni mojstri v Zvezi borcev z Kučanom-Efialtom na čelu? Dajejo napake ali moralni zdrsi katoliških duhovnikov pravico do blatenja in žalitev verskega prepričanja, ki ga nam zagotavlja ustava? S kakšno pravico nam podtikajo, da je naša vera zgolj in samo rezultat manipulacij klera, da nimamo svojih spoznanj?Slovenija je gnila, da zaudarja do brezzračnega prostora nad nami. Tega seveda ni kriva ona, ampak mi, ki ne znamo biti državljani, ki se kot ljudje ne cenimo. Ni problem v premikanju proti sredini, nasprotovanju nacionalistom in antiekologom. Problem je v vrednotenju človekovega življenja! Tukaj in zdaj.Dediščina nadvrednosti ideologije nad vrednostjo in spoštovanjem človeškega dostojanstva vsakega posameznika je očitno za Slovence nepremagljiva. Vse bolj razumem one, ki trdijo, da je razprava o evtanaziji zgolj in samo priprava za dokončno rešitev pred onimi, ki so revni ter nebogljeni, ki trkajo na vest človeške družbe!
VEČ ...|4. 9. 2019
Dr. Stane Granda - Sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate
Nedavno je v enem osrednjih časopisov dober poznavalec slovenskih finančnih razmer zapisal trditev, da imamo Slovenci zaradi slabih gospodarjev na čelu države približno tretjino nižji BDP. Ni minilo nekaj dni, ko je ministrica Alenka Bratušek javno trdila, da imamo probleme v zdravstvu, šolstvu in pri pokojninah zaradi preplačanih javnih del v preteklosti. Glede na dejstvo, da se na proračun dobro spozna, njene izjave ni mogoče podcenjevati.Pred nekaj dnevi so se pojavili tudi neki glasovi v imenu upokojencev, ki pa so bili šibki in plehki, kot so bili nedavno o zvišanju pokojnin. Vse, predvsem pa najnižje, bi morali takoj zvišati najmanj za četrtino! Pričakovali bi reakcije pisunov, ki jim uredništva prepuščajo prostor za »pisma bralcev«, pa nič. Bog obvaruj! Če bi se pojavila neka zgodovinska resnica, ki bi oblatila podobo revolucije, ki je uradno ni bilo, ker je bil zgolj in samo boj proti okupatorju, bi nekatere revije pripravile celo posebne številke. Še vedno velja, da so v Sloveniji dobre teme samo ideološke, realno življenje nima vrednosti.V zraku krožijo zahteve po zvišanju plač državnim funkcionarjem. Če gre za predsednika države, vlade in nekatere ministre, bi se s tem strinjal. Nikakor pa ne v primeru, ko hočejo ta resnična neravnovesja izrabiti državni škrici. Seveda tudi njim privoščim višje plače, vendar v sorazmerju z drugimi državnimi uslužbenci. Dokler bo glavni dokaz za »strokovnost« predvsem strankarska pripadnost, je še to najmanj vprašljivo, če ne nemoralno.V Sloveniji so glede na ceno energije, hrane in številnih storitvenih dejavnosti, ki jih uravnava država, dejansko problem plače. Prav gospodarska vloga države kaže, da je njeno vodstvo glavni krivec za neprimerne plače in družbena neravnovesja. Položaj v domovih za ostarele, je kljub njegovemu ignoriranju, na robu eksplozije. Če s cenami teh državnih »uslug« primerjamo plače šefov državnih podjetij, se nam razkrije tragedija socialne Slovenije.Nedavno smo lahko prebrali, da imajo vodilni v napol državni energetiki neto letne plače okoli pol milijona eurov. Mogoče je tam blizu tudi direktor Krke, toda oni proizvajajo, se borijo na mednarodnem trgu, predvsem pa izjemno skrbijo za svoje delavce. Vodilni elektro podjetij pa zgolj in samo izrabljajo monopolni trg, dejstvo, da brez energije ne moremo živeti. Naš bencin je dražji kot v Avstriji, plače pa nekajkrat nižje. Enake testenine so v Italiji pol eura, pri nas več kot evro … Sedaj hočejo podražiti obvezno dodatno zavarovanje. Vsota presega vsoto letnega zvišanja pokojnine. Kje pa so ostale podražitve.Ne samo to. Zvišanje je za vse enako, za one, ki imajo 500 ali 2000 eurov pokojnine. Če to ni protiustavno v smislu načela, da je Slovenija socialna država, naj me »vrag tik tak vzame«. Podobnih primerov je veliko in kar je najhuje, še več jih bo. Vse bolj se kaže, da sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate.Danes sem bil v neki veleblagovnici, ki slovi po najnižjih cenah. Tudi šolskih pripomočkov. Jok otrok in vreščanje obupanih mater, da nakupa ne zmorejo, ker ne bodo imeli za preživetje, je bil pretresljiv. Pobegnil sem, ne da bi opravil namen obiska. Država krade predvsem revnim, ker jih je največ in ker kupujejo samo tisto, kar morajo. Zaposleni lahko reagirajo s štrajki, nekaj jim pomagajo sindikati. Kaj pa upokojenci, ki imajo za svoje voditelje večinoma prodane duše neuspešnih politikov?!Da bi onemogočili izražanje nezadovoljstva in družbeno kritiko, do skrajne obsedenosti preganjajo sovražni govor in nanj navezujoče si pojave. Proti sociali naperjenih dejanj, kot so zahteve po podražitvi velikih gradenj kot so drugi tir, karavanški predor, tretja os in podobno, za njimi stojijo vodilni člani Kučanovega Foruma 21, ne smemo kritizirati. Zlorabljanje človekovega dostojanstva in eksistenčne stiske, kot je bil primer županove farmacevtke, nevtralizira sodišče (nič ne govorite čez njega!!!!!!!!!). Vsak od nas bi lahko dodal še številne dokumentirane primere iz svojega okolja. Pohitite, dokler vam ne zavežejo usta določila o sovražnem govoru.Kot zgodovinar bi rad vprašal, bo sovražni govor tudi ponarejanje in zlorabljanje zgodovine. Tam so glavni mojstri v Zvezi borcev z Kučanom-Efialtom na čelu? Dajejo napake ali moralni zdrsi katoliških duhovnikov pravico do blatenja in žalitev verskega prepričanja, ki ga nam zagotavlja ustava? S kakšno pravico nam podtikajo, da je naša vera zgolj in samo rezultat manipulacij klera, da nimamo svojih spoznanj?Slovenija je gnila, da zaudarja do brezzračnega prostora nad nami. Tega seveda ni kriva ona, ampak mi, ki ne znamo biti državljani, ki se kot ljudje ne cenimo. Ni problem v premikanju proti sredini, nasprotovanju nacionalistom in antiekologom. Problem je v vrednotenju človekovega življenja! Tukaj in zdaj.Dediščina nadvrednosti ideologije nad vrednostjo in spoštovanjem človeškega dostojanstva vsakega posameznika je očitno za Slovence nepremagljiva. Vse bolj razumem one, ki trdijo, da je razprava o evtanaziji zgolj in samo priprava za dokončno rešitev pred onimi, ki so revni ter nebogljeni, ki trkajo na vest človeške družbe!

dr. Stane Granda

infokomentarčasnikpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Duhovna misel

VEČ ...|7. 8. 2019
Kako velika je moja vera?

Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: Gospod, pomagaj mi! Odgovoril je: Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom. Ona pa je rekla: Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev. (M5 15, 25-27)

Kako velika je moja vera?

Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: Gospod, pomagaj mi! Odgovoril je: Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom. Ona pa je rekla: Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev. (M5 15, 25-27)

duhovnost

Duhovna misel

Kako velika je moja vera?
Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: Gospod, pomagaj mi! Odgovoril je: Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom. Ona pa je rekla: Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev. (M5 15, 25-27)
VEČ ...|7. 8. 2019
Kako velika je moja vera?
Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: Gospod, pomagaj mi! Odgovoril je: Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom. Ona pa je rekla: Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev. (M5 15, 25-27)

Gregor Čušin

duhovnost

Šmarnice

VEČ ...|3. 5. 2019
V kot vera

Šmarnice

V kot vera
VEČ ...|3. 5. 2019

Duhovna misel

VEČ ...|29. 4. 2019
Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!

Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)

Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!

Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)

duhovnost

Duhovna misel

Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!
Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)
VEČ ...|29. 4. 2019
Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!
Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
»To je bilo potovanje iz teme v luč«

Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

»To je bilo potovanje iz teme v luč«

Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

duhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Informativni prispevki

»To je bilo potovanje iz teme v luč«
Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.
VEČ ...|18. 4. 2019
»To je bilo potovanje iz teme v luč«
Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

Marjana Debevec

duhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Radijski misijon 2019

VEČ ...|9. 4. 2019
Drugi pogled: Martin Golob - Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?

Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.

Drugi pogled: Martin Golob - Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?

Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Drugi pogled: Martin Golob - Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?
Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.
VEČ ...|9. 4. 2019
Drugi pogled: Martin Golob - Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?
Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.

Martin Golob

Radijski misijon 2019

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 3. 2019
Vladimir Jurc nagrada - Urškino leto Sveta gora - Dnevi slovenskega filma v Sombotelu - Stari aparati muzej Maribor

Dobitnik igralske nagrade Marija Vera za življenjsko delo je Vladimir Jurc.Na Sveti gori in Grgarju se začenja Urškino leto 2019.V madžarskem Sombotelu se bodo danes začeli 3. dnevi slovenskega filma.Pokrajinski muzej Maribor je ob svetovnem dnevu voda začel akcijo Stari aparati za prihodnost.

Vladimir Jurc nagrada - Urškino leto Sveta gora - Dnevi slovenskega filma v Sombotelu - Stari aparati muzej Maribor

Dobitnik igralske nagrade Marija Vera za življenjsko delo je Vladimir Jurc.Na Sveti gori in Grgarju se začenja Urškino leto 2019.V madžarskem Sombotelu se bodo danes začeli 3. dnevi slovenskega filma.Pokrajinski muzej Maribor je ob svetovnem dnevu voda začel akcijo Stari aparati za prihodnost.

Vladimir JurcUrškino leto

Kulturni utrinki

Vladimir Jurc nagrada - Urškino leto Sveta gora - Dnevi slovenskega filma v Sombotelu - Stari aparati muzej Maribor
Dobitnik igralske nagrade Marija Vera za življenjsko delo je Vladimir Jurc.Na Sveti gori in Grgarju se začenja Urškino leto 2019.V madžarskem Sombotelu se bodo danes začeli 3. dnevi slovenskega filma.Pokrajinski muzej Maribor je ob svetovnem dnevu voda začel akcijo Stari aparati za prihodnost.
VEČ ...|25. 3. 2019
Vladimir Jurc nagrada - Urškino leto Sveta gora - Dnevi slovenskega filma v Sombotelu - Stari aparati muzej Maribor
Dobitnik igralske nagrade Marija Vera za življenjsko delo je Vladimir Jurc.Na Sveti gori in Grgarju se začenja Urškino leto 2019.V madžarskem Sombotelu se bodo danes začeli 3. dnevi slovenskega filma.Pokrajinski muzej Maribor je ob svetovnem dnevu voda začel akcijo Stari aparati za prihodnost.

Jože Bartolj

Vladimir JurcUrškino leto

Duhovna misel

VEČ ...|4. 3. 2019
Vera je ljubezen, ki živi!

Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

Vera je ljubezen, ki živi!

Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

duhovnost

Duhovna misel

Vera je ljubezen, ki živi!
Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)
VEČ ...|4. 3. 2019
Vera je ljubezen, ki živi!
Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|8. 2. 2019
Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike

»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«

Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike

»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«

komentar

Komentar tedna

Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike
»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«
VEČ ...|8. 2. 2019
Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike
»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«

Andreja Eržen Firšt

komentar

Iz Betanije

VEČ ...|25. 1. 2019
Kako prenašati vero in vrednote na mlajše

G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.

Kako prenašati vero in vrednote na mlajše

G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.

duhovnostveramladi

Iz Betanije

Kako prenašati vero in vrednote na mlajše
G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.
VEČ ...|25. 1. 2019
Kako prenašati vero in vrednote na mlajše
G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.

Mateja Subotičanec

duhovnostveramladi

Iz Betanije

VEČ ...|23. 1. 2019
Slavko Rebec o prenosu vere na mlajše rodove

Slavko Rebec o prenosu vere na mlajše rodove

vera

Iz Betanije

Slavko Rebec o prenosu vere na mlajše rodove
VEČ ...|23. 1. 2019
Slavko Rebec o prenosu vere na mlajše rodove

Mateja Subotičanec

vera

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 11. 2018
Fotograf Jani Božič za Radio Ognjišče o delu in veri v Boga

Pred mikrofon Radia Ognjišče smo povabili fotografa Janija Božiča, ki ga večina pozna po zgodbi fotografiranja SMS sporočila voščila nekdanji premierki Alenki Bratušek, še preden je bila izvoljena za predsednico vlade. Povedal je, da se mu je po tem dogodku življenje zelo spremenilo, pri preizkušnjah pa mu je pomagala vera. »Mojega naslednjega diha ne kontroliram jaz, ampak Bog,« je odgovoril na vprašanje o prihodnjih načrtih. Z Janijem Božičem, ki deluje v Veliki Britaniji se je pogovarjal Alen Salihović.

Fotograf Jani Božič za Radio Ognjišče o delu in veri v Boga

Pred mikrofon Radia Ognjišče smo povabili fotografa Janija Božiča, ki ga večina pozna po zgodbi fotografiranja SMS sporočila voščila nekdanji premierki Alenki Bratušek, še preden je bila izvoljena za predsednico vlade. Povedal je, da se mu je po tem dogodku življenje zelo spremenilo, pri preizkušnjah pa mu je pomagala vera. »Mojega naslednjega diha ne kontroliram jaz, ampak Bog,« je odgovoril na vprašanje o prihodnjih načrtih. Z Janijem Božičem, ki deluje v Veliki Britaniji se je pogovarjal Alen Salihović.

Informativni prispevki

Fotograf Jani Božič za Radio Ognjišče o delu in veri v Boga
Pred mikrofon Radia Ognjišče smo povabili fotografa Janija Božiča, ki ga večina pozna po zgodbi fotografiranja SMS sporočila voščila nekdanji premierki Alenki Bratušek, še preden je bila izvoljena za predsednico vlade. Povedal je, da se mu je po tem dogodku življenje zelo spremenilo, pri preizkušnjah pa mu je pomagala vera. »Mojega naslednjega diha ne kontroliram jaz, ampak Bog,« je odgovoril na vprašanje o prihodnjih načrtih. Z Janijem Božičem, ki deluje v Veliki Britaniji se je pogovarjal Alen Salihović.
VEČ ...|2. 11. 2018
Fotograf Jani Božič za Radio Ognjišče o delu in veri v Boga
Pred mikrofon Radia Ognjišče smo povabili fotografa Janija Božiča, ki ga večina pozna po zgodbi fotografiranja SMS sporočila voščila nekdanji premierki Alenki Bratušek, še preden je bila izvoljena za predsednico vlade. Povedal je, da se mu je po tem dogodku življenje zelo spremenilo, pri preizkušnjah pa mu je pomagala vera. »Mojega naslednjega diha ne kontroliram jaz, ampak Bog,« je odgovoril na vprašanje o prihodnjih načrtih. Z Janijem Božičem, ki deluje v Veliki Britaniji se je pogovarjal Alen Salihović.

Alen Salihović

Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Komentar Časnik.si

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).
VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Milan Knep

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Iz Betanije

VEČ ...|12. 10. 2018
Bolezen otroka in srečanje z izvirom

V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

Bolezen otroka in srečanje z izvirom

V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

duhovnostpogovorbolezenvera

Iz Betanije

Bolezen otroka in srečanje z izvirom
V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...
VEČ ...|12. 10. 2018
Bolezen otroka in srečanje z izvirom
V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorbolezenvera

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 9. 2018
gibanje glasno Vera Mejak

gibanje glasno Vera Mejak

Informativni prispevki

gibanje glasno Vera Mejak
VEČ ...|24. 9. 2018
gibanje glasno Vera Mejak

Radio Ognjišče

Srečanja

VEČ ...|16. 9. 2018
Sicilija

Ob obisku papeža Frančiška na Siciliji ob obletnici umora Pina Puglisija smo osvetlili življenje na Siciliji. Mafija in vera?

Sicilija

Ob obisku papeža Frančiška na Siciliji ob obletnici umora Pina Puglisija smo osvetlili življenje na Siciliji. Mafija in vera?

papežizobraževanjedružba

Srečanja

Sicilija
Ob obisku papeža Frančiška na Siciliji ob obletnici umora Pina Puglisija smo osvetlili življenje na Siciliji. Mafija in vera?
VEČ ...|16. 9. 2018
Sicilija
Ob obisku papeža Frančiška na Siciliji ob obletnici umora Pina Puglisija smo osvetlili življenje na Siciliji. Mafija in vera?

Alenka Žibert

papežizobraževanjedružba

Dogodki

VEČ ...|15. 9. 2018
Martina Ješovnik, dirigentka

Martina je avtorica lanske in letošnje himne Stične. Kakšno je sporočilo letošnje himne?Vsekakor je iztočnica papeževa poslanica. Gre za spodbudo poslušnosti Cerkvi. Iztočnica je vsekakor osebna molitev in prebiranje te poslanice.Poudarek letošnje himne je: Ne bojmo se Boga. Bog hoče stopiti z vsakim v osebni odnos, tako kot je stopil v odnos z Marijo. Mislim, da je bistvena osebna izkušnja Boga. Pri evharistiji stopimo v stik z živim Bogom. Vera v Boga nam daje orožje, da se borimo proti strahovom vsakdanjega dne.

Martina Ješovnik, dirigentka

Martina je avtorica lanske in letošnje himne Stične. Kakšno je sporočilo letošnje himne?Vsekakor je iztočnica papeževa poslanica. Gre za spodbudo poslušnosti Cerkvi. Iztočnica je vsekakor osebna molitev in prebiranje te poslanice.Poudarek letošnje himne je: Ne bojmo se Boga. Bog hoče stopiti z vsakim v osebni odnos, tako kot je stopil v odnos z Marijo. Mislim, da je bistvena osebna izkušnja Boga. Pri evharistiji stopimo v stik z živim Bogom. Vera v Boga nam daje orožje, da se borimo proti strahovom vsakdanjega dne.

Stična mladih 2018

Dogodki

Martina Ješovnik, dirigentka
Martina je avtorica lanske in letošnje himne Stične. Kakšno je sporočilo letošnje himne?Vsekakor je iztočnica papeževa poslanica. Gre za spodbudo poslušnosti Cerkvi. Iztočnica je vsekakor osebna molitev in prebiranje te poslanice.Poudarek letošnje himne je: Ne bojmo se Boga. Bog hoče stopiti z vsakim v osebni odnos, tako kot je stopil v odnos z Marijo. Mislim, da je bistvena osebna izkušnja Boga. Pri evharistiji stopimo v stik z živim Bogom. Vera v Boga nam daje orožje, da se borimo proti strahovom vsakdanjega dne.
VEČ ...|15. 9. 2018
Martina Ješovnik, dirigentka
Martina je avtorica lanske in letošnje himne Stične. Kakšno je sporočilo letošnje himne?Vsekakor je iztočnica papeževa poslanica. Gre za spodbudo poslušnosti Cerkvi. Iztočnica je vsekakor osebna molitev in prebiranje te poslanice.Poudarek letošnje himne je: Ne bojmo se Boga. Bog hoče stopiti z vsakim v osebni odnos, tako kot je stopil v odnos z Marijo. Mislim, da je bistvena osebna izkušnja Boga. Pri evharistiji stopimo v stik z živim Bogom. Vera v Boga nam daje orožje, da se borimo proti strahovom vsakdanjega dne.

Nataša Ličen

Stična mladih 2018

Radijska kateheza

VEČ ...|1. 9. 2018
Vera nam daje moč in smisel

V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.

Vera nam daje moč in smisel

V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.

izobraževanjeduhovnostkatehezaanton stres

Radijska kateheza

Vera nam daje moč in smisel
V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.
VEČ ...|1. 9. 2018
Vera nam daje moč in smisel
V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.

Jože Bartolj

izobraževanjeduhovnostkatehezaanton stres

Radijska kateheza

VEČ ...|4. 8. 2018
Vera in znanost

V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

Vera in znanost

V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

Vera in znanost
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?
VEČ ...|4. 8. 2018
Vera in znanost
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|17. 7. 2018
Nasilje nad starejšimi

Spregovorili smo o problematiki nasilja nad starejšimi. V studiu sta se nam pridružili Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri Zvezi društev upokojencev ter podpredsednica zveze Vera Pečnik.

Nasilje nad starejšimi

Spregovorili smo o problematiki nasilja nad starejšimi. V studiu sta se nam pridružili Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri Zvezi društev upokojencev ter podpredsednica zveze Vera Pečnik.

svetovanjevzgojastarost

Svetovalnica

Nasilje nad starejšimi
Spregovorili smo o problematiki nasilja nad starejšimi. V studiu sta se nam pridružili Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri Zvezi društev upokojencev ter podpredsednica zveze Vera Pečnik.
VEČ ...|17. 7. 2018
Nasilje nad starejšimi
Spregovorili smo o problematiki nasilja nad starejšimi. V studiu sta se nam pridružili Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri Zvezi društev upokojencev ter podpredsednica zveze Vera Pečnik.

Blaž Lesnik

svetovanjevzgojastarost

Radijska kateheza

VEČ ...|7. 7. 2018
Kristjan in Sveto pismo

V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?

Kristjan in Sveto pismo

V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

Kristjan in Sveto pismo
V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?
VEČ ...|7. 7. 2018
Kristjan in Sveto pismo
V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|30. 6. 2018
Demografska zima

Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.

Demografska zima

Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.

veraduhovnostizobraževanje

Za življenje

Demografska zima
Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.
VEČ ...|30. 6. 2018
Demografska zima
Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

VEČ ...|30. 6. 2018
Kristjan in paranormalno

V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

Kristjan in paranormalno

V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.
VEČ ...|30. 6. 2018
Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|23. 6. 2018
Samoten kraj in osamljenost

V oddaji Za življenje je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki pravi, da je zanj vera notranje doživljanje in polnost svobode živeti v popolni odrešenosti.

Samoten kraj in osamljenost

V oddaji Za življenje je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki pravi, da je zanj vera notranje doživljanje in polnost svobode živeti v popolni odrešenosti.

duhovnost

Za življenje

Samoten kraj in osamljenost
V oddaji Za življenje je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki pravi, da je zanj vera notranje doživljanje in polnost svobode živeti v popolni odrešenosti.
VEČ ...|23. 6. 2018
Samoten kraj in osamljenost
V oddaji Za življenje je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki pravi, da je zanj vera notranje doživljanje in polnost svobode živeti v popolni odrešenosti.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|9. 6. 2018
Preobrazba vsakdanjosti - Alenka Rebula

Živeti ustvarjalno vsak dan pomeni, da se ne pustimo ustavljati, ko naletimo na spremenjene okoliščine in ovire vseh vrst, pravi Alenka Rebula, ki je bila naša sogovornica v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri«. Pogovarjali smo se o možnostih preobrazbe naše vsakdanjosti.

Preobrazba vsakdanjosti - Alenka Rebula

Živeti ustvarjalno vsak dan pomeni, da se ne pustimo ustavljati, ko naletimo na spremenjene okoliščine in ovire vseh vrst, pravi Alenka Rebula, ki je bila naša sogovornica v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri«. Pogovarjali smo se o možnostih preobrazbe naše vsakdanjosti.

Za življenje

Preobrazba vsakdanjosti - Alenka Rebula
Živeti ustvarjalno vsak dan pomeni, da se ne pustimo ustavljati, ko naletimo na spremenjene okoliščine in ovire vseh vrst, pravi Alenka Rebula, ki je bila naša sogovornica v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri«. Pogovarjali smo se o možnostih preobrazbe naše vsakdanjosti.
VEČ ...|9. 6. 2018
Preobrazba vsakdanjosti - Alenka Rebula
Živeti ustvarjalno vsak dan pomeni, da se ne pustimo ustavljati, ko naletimo na spremenjene okoliščine in ovire vseh vrst, pravi Alenka Rebula, ki je bila naša sogovornica v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri«. Pogovarjali smo se o možnostih preobrazbe naše vsakdanjosti.

Nataša Ličen

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 5. 2018
Vera v evropskih ustanovah - p. Peter Rožič

Jezuit p. Peter Rožič je septembra lani postal direktor Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako kristjane spodbujajo, da svojo vero vključujejo v svojo politično dejavnost v evropskih ustanovah.

Vera v evropskih ustanovah - p. Peter Rožič

Jezuit p. Peter Rožič je septembra lani postal direktor Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako kristjane spodbujajo, da svojo vero vključujejo v svojo politično dejavnost v evropskih ustanovah.

duhovnostEvropa

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vera v evropskih ustanovah - p. Peter Rožič
Jezuit p. Peter Rožič je septembra lani postal direktor Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako kristjane spodbujajo, da svojo vero vključujejo v svojo politično dejavnost v evropskih ustanovah.
VEČ ...|27. 5. 2018
Vera v evropskih ustanovah - p. Peter Rožič
Jezuit p. Peter Rožič je septembra lani postal direktor Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako kristjane spodbujajo, da svojo vero vključujejo v svojo politično dejavnost v evropskih ustanovah.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostEvropa

Petkov večer

VEČ ...|25. 5. 2018
S harmoniko po domače in Marija pomagaj z Brezij

V Petkovem večeru smo ob 20h zato raztegnili meh harmonike. Slišali ste nekaj glasbenih Spominčic, osrednji del oddaje pa se je ustavil ob vsebini, ki je najbolj zaznamovala skoraj ves minuli teden. Za nami sta dva Marijina praznika, izteka se njen mesec, poslušali ste melodije, ki opevajo ljubezen do Matere našega naroda in pesmi, ki dokazujejo, da Bog, vera, upanje in ljubezen v kiticah narodnozabavne glasbe niso prepovedana tema.

S harmoniko po domače in Marija pomagaj z Brezij

V Petkovem večeru smo ob 20h zato raztegnili meh harmonike. Slišali ste nekaj glasbenih Spominčic, osrednji del oddaje pa se je ustavil ob vsebini, ki je najbolj zaznamovala skoraj ves minuli teden. Za nami sta dva Marijina praznika, izteka se njen mesec, poslušali ste melodije, ki opevajo ljubezen do Matere našega naroda in pesmi, ki dokazujejo, da Bog, vera, upanje in ljubezen v kiticah narodnozabavne glasbe niso prepovedana tema.

glasbakultura

Petkov večer

S harmoniko po domače in Marija pomagaj z Brezij
V Petkovem večeru smo ob 20h zato raztegnili meh harmonike. Slišali ste nekaj glasbenih Spominčic, osrednji del oddaje pa se je ustavil ob vsebini, ki je najbolj zaznamovala skoraj ves minuli teden. Za nami sta dva Marijina praznika, izteka se njen mesec, poslušali ste melodije, ki opevajo ljubezen do Matere našega naroda in pesmi, ki dokazujejo, da Bog, vera, upanje in ljubezen v kiticah narodnozabavne glasbe niso prepovedana tema.
VEČ ...|25. 5. 2018
S harmoniko po domače in Marija pomagaj z Brezij
V Petkovem večeru smo ob 20h zato raztegnili meh harmonike. Slišali ste nekaj glasbenih Spominčic, osrednji del oddaje pa se je ustavil ob vsebini, ki je najbolj zaznamovala skoraj ves minuli teden. Za nami sta dva Marijina praznika, izteka se njen mesec, poslušali ste melodije, ki opevajo ljubezen do Matere našega naroda in pesmi, ki dokazujejo, da Bog, vera, upanje in ljubezen v kiticah narodnozabavne glasbe niso prepovedana tema.

Jure Sešek

glasbakultura

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|26. 9. 2020
Dr. Karel Gržan o krepitvi misli, da bo spodbudna

Preden vstopimo v poznojesensko in zimsko obdobje bomo vzeli v premislek, kako pomembno je okrepiti naš imunski sistem. Ne le telesne moči, krepiti moramo tudi misel, da bo spodbudna.

► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Dr. Karel Gržan o krepitvi misli, da bo spodbudna

Preden vstopimo v poznojesensko in zimsko obdobje bomo vzeli v premislek, kako pomembno je okrepiti naš imunski sistem. Ne le telesne moči, krepiti moramo tudi misel, da bo spodbudna.

► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostpozitivizemimunski sistemzdravjedobro počutje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 9. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. september 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. september 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|20. 9. 2020
Pričevanje Jože Košir - 2. del

Prisluhnete lahko nadaljevanju pričevanja Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je spregovoril o očetu, obsojenemu kot pripadniku Matjaževe vojske. Tokrat je na podlagi spominov, ki jih je napisal njegov oče, podrobneje spregovoril o aretaciji, fizičnem in psihičnem nasilju, ter kako je potekal montirani sodni proces v viteški dvorani Brežiškega gradu. Pripovedoval je tudi o tem, kako je oče prestajal kazen v različnih delovnih taboriščih in kakšne posledice je imela krivična obsodba za celotno družino.

Pričevanje Jože Košir - 2. del

Prisluhnete lahko nadaljevanju pričevanja Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je spregovoril o očetu, obsojenemu kot pripadniku Matjaževe vojske. Tokrat je na podlagi spominov, ki jih je napisal njegov oče, podrobneje spregovoril o aretaciji, fizičnem in psihičnem nasilju, ter kako je potekal montirani sodni proces v viteški dvorani Brežiškega gradu. Pripovedoval je tudi o tem, kako je oče prestajal kazen v različnih delovnih taboriščih in kakšne posledice je imela krivična obsodba za celotno družino.

Jože Bartolj

spominJože KoširJožef KoširMarija Košir Beber

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 9. 2020
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o rezultatskem sojenju in suspenzu sodnika

V oddaji sta bila gosta vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec. Govorili smo o pritiskih in tudi o suspenzu sodnika. Odgovorila sta tudi na vprašanji glede rezultatskega sojenja in o razliki med ideologijo in politiko na sodiščih.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o rezultatskem sojenju in suspenzu sodnika

V oddaji sta bila gosta vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec. Govorili smo o pritiskih in tudi o suspenzu sodnika. Odgovorila sta tudi na vprašanji glede rezultatskega sojenja in o razliki med ideologijo in politiko na sodiščih.

Alen Salihović

politikadružbasodstvopogovor

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Pojdite in učite

VEČ ...|27. 9. 2020
Kdo so misionarji

Skozi oddajo bomo s pomočjo izbranih pesmi izvedeli kdo so misionarji. Vabljeni k poslušanju.

Kdo so misionarji

Skozi oddajo bomo s pomočjo izbranih pesmi izvedeli kdo so misionarji. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

duhovnostdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|27. 9. 2020
Kanonizacija Antona Martina Slomška

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste izvedeli, kako je s postopkom za kanonizacijo blaženega Antona Martina Slomška in kako ta v današnjem času nagovarja učitelje. Sv. Hieronimu pa se bodo odslej priporočali v koprski škofiji, saj je postal njen glavni zavetnik. Prisluhnite.

Kanonizacija Antona Martina Slomška

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste izvedeli, kako je s postopkom za kanonizacijo blaženega Antona Martina Slomška in kako ta v današnjem času nagovarja učitelje. Sv. Hieronimu pa se bodo odslej priporočali v koprski škofiji, saj je postal njen glavni zavetnik. Prisluhnite.

Marta Jerebič

duhovnostdružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 9. 2020
Volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in spravilo žit

V tokratni oddaji o volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter setvi in spravilu žit v jeseni. Vabljeni k poslušanju.

Volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in spravilo žit

V tokratni oddaji o volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter setvi in spravilu žit v jeseni. Vabljeni k poslušanju.

Robert Božič

kmetijstvonaravasvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 9. 2020
Sv. p. Pij in položaj v Belorusiji

Smo v tednu mednarodne solidarnosti z Belorusijo. O položaju tamkajšnje Cerkve in njeni vlogi pri spodbujanju demokratičnih sprememb nam bo več povedal zgodovinar dr. Aleš Maver. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so sobrati sv. Pija trije kapucini spregovorili o njegovem pomenu za sodobnega človeka. V sredo smo namreč praznovali god svetnika iz Pietrelcine. Vabljeni k poslušanju!

Sv. p. Pij in položaj v Belorusiji

Smo v tednu mednarodne solidarnosti z Belorusijo. O položaju tamkajšnje Cerkve in njeni vlogi pri spodbujanju demokratičnih sprememb nam bo več povedal zgodovinar dr. Aleš Maver. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so sobrati sv. Pija trije kapucini spregovorili o njegovem pomenu za sodobnega človeka. V sredo smo namreč praznovali god svetnika iz Pietrelcine. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec, Blaž lesnik

družbaduhovnostpogovorpolitika