Tečajev slovenskega jezika, ki jih v Beneški Sloveniji organizira Združenje Evgen Blankin, tako na šolah z italijanskim učnim jezikom kot obšolski tečaji za otroke in odrasle v Vidmu, se je v šolskem letu 2024/2025 udeležilo več kot 280 otrok. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so na to še posebej ponosni. Hkrati pa upajo, da bodo uspeli v prihodnjem šolskem letu doseči, da se bo mreži šol, ki podpira učenje slovenskega jezika, pridružila še kakšna nova. Posebno pozornost namerava združenje Blankin posvetiti tudi čezmejnemu sodelovanju med šolami, še posebej med Tipano in Breginjem, ki je po covidu letos znova oživelo. Predsednik Igor Jelen upa, da bo združenje, ki ima za letos na razpolago manj finančnih sredstev kot v preteklem letu, uspelo zaključiti večino projektov, ki so povezani s tečaji slovenskega jezika in uveljavljanjem določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino. 

S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo se ustavili ob vprašanju, kako se soočiti s porazom in neuspehom. Kako naj starši podprejo otroke ob slabšem uspehu ob koncu šolskega leta? Kako razočaranje spremeniti v priložnost za učenje in rast? Svoje vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Stella Starman in Matija Škofljanec sta spregovorila o poletnem jezikovnem tednu, ki ga že vrsto let pripravljajo v Zavodu sv. Stanislava, letos pa so jezikovno ponudbo nekoliko razširili. Kako učinkovito je učenje, če je strnjeno v en teden v primerjavi z jezikovnimi šolami, ki potekajo čez leto? Koliko ur dnevno se je treba posvetiti jeziku, da je rezultat navdušujoč, in kako je s predznanjem, ki je potrebno? 

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje. 

Tokrat smo se pogovarjali o pomembnosti glasbene vzgoje, o glasbenih šolah, vpisu vanje, o tem, kaj otrokom prinaša učenje instrumenta, kako je pri tem z vlogo staršev. Z nami je bil Miha Zupanc Kovač, ki je med mnogimi glasbenimi vlogami tudi učitelj glasbene pripravnice v Glasbeni šoli Matije Tomca.

Pred bližnjo 70. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe so slovenske poslanke in poslanci pripravili deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji, predvsem pri rabi jezika. Iz besedila deklaracije izhaja, da kljub določenemu napredku, pravice naših rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem še vedno niso v celoti uresničene: predvsem na področju šolstva v slovenskem jeziku, dostopa do dvojezičnega sodstva in javne uprave. Potrebno bi bilo dvigniti kakovost šolstva in vanj vključiti predšolsko vzgojo ter zagotoviti možnosti za učenje jezika tudi izven območja poselitve slovenske narodne skupnosti. Nujno je tudi sprejetje novele zakona o narodnih skupnostih ter zakonsko zajamčeno jezikovno znanje v sodstvu ter javni upravi. Predlog deklaracije, ki sledi peticiji, ki so jo novembra 2023 predstavniki manjšine predložili Evropskemu parlamentu, je bil danes na dnevnem redu skupne seje odbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, predvidoma jutri popoldne ga bodo obravnavali še na izredni seji državnega zbora. 

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

Dr. Nina Novak je učiteljica, magistrica in doktorica pedagoških znanosti, ki je imela kot otrok težave z usvajanjem bralnih veščin. To je nanjo tako vplivalo, da je skušala branje na čim bolj učinkovit in prijazen način približati mnogim generacijam. Zakaj in katere so metode, boste izvedeli v tokratni oddaji.