Družinska kateheza

VEČ ...|5. 11. 2019
Družinska duhovnost 1 del

Pogovor z gosti: Vilmo in Danijem Siterjem ter Rafkom Valenčičem. Po prazniku vseh svetih se sprašujejo kako se v današnjem času odpraviti na pot svetosti.

Družinska duhovnost 1 del

Pogovor z gosti: Vilmo in Danijem Siterjem ter Rafkom Valenčičem. Po prazniku vseh svetih se sprašujejo kako se v današnjem času odpraviti na pot svetosti.

duhovnostpogovor

Družinska kateheza

Družinska duhovnost 1 del
Pogovor z gosti: Vilmo in Danijem Siterjem ter Rafkom Valenčičem. Po prazniku vseh svetih se sprašujejo kako se v današnjem času odpraviti na pot svetosti.
VEČ ...|5. 11. 2019
Družinska duhovnost 1 del
Pogovor z gosti: Vilmo in Danijem Siterjem ter Rafkom Valenčičem. Po prazniku vseh svetih se sprašujejo kako se v današnjem času odpraviti na pot svetosti.

Marjana Debevec

duhovnostpogovor

Petkov večer

VEČ ...|1. 11. 2019
Razmišljanja ob prazniku vseh svetnikov

Ob prazniku vseh svetih v oddaji Petkov večer dajemo prostor razmišljanjem, poeziji in glasbi, povezanimi s tem praznikom.

Razmišljanja ob prazniku vseh svetnikov

Ob prazniku vseh svetih v oddaji Petkov večer dajemo prostor razmišljanjem, poeziji in glasbi, povezanimi s tem praznikom.

svetnikirazmišljanjesvetostsmrt

Petkov večer

Razmišljanja ob prazniku vseh svetnikov
Ob prazniku vseh svetih v oddaji Petkov večer dajemo prostor razmišljanjem, poeziji in glasbi, povezanimi s tem praznikom.
VEČ ...|1. 11. 2019
Razmišljanja ob prazniku vseh svetnikov
Ob prazniku vseh svetih v oddaji Petkov večer dajemo prostor razmišljanjem, poeziji in glasbi, povezanimi s tem praznikom.

Marjan Bunič

svetnikirazmišljanjesvetostsmrt

Petkov večer

VEČ ...|4. 10. 2019
Sveti Frančišek Asiški

V današnjem času bi svetega Frančiška Asiškega prav gotovo označili za velikega influencerja. Kdo je bil ta človek, ki je kot svetnik še vedno revolucionaren s svojo preprostostjo in pristnostjo? Kaj o njem menijo nekateri njegovi sledilci? In kako ga opevajo sodobne pesmi?

Sveti Frančišek Asiški

V današnjem času bi svetega Frančiška Asiškega prav gotovo označili za velikega influencerja. Kdo je bil ta človek, ki je kot svetnik še vedno revolucionaren s svojo preprostostjo in pristnostjo? Kaj o njem menijo nekateri njegovi sledilci? In kako ga opevajo sodobne pesmi?

FrančišeksvetostAssisi

Petkov večer

Sveti Frančišek Asiški
V današnjem času bi svetega Frančiška Asiškega prav gotovo označili za velikega influencerja. Kdo je bil ta človek, ki je kot svetnik še vedno revolucionaren s svojo preprostostjo in pristnostjo? Kaj o njem menijo nekateri njegovi sledilci? In kako ga opevajo sodobne pesmi?
VEČ ...|4. 10. 2019
Sveti Frančišek Asiški
V današnjem času bi svetega Frančiška Asiškega prav gotovo označili za velikega influencerja. Kdo je bil ta človek, ki je kot svetnik še vedno revolucionaren s svojo preprostostjo in pristnostjo? Kaj o njem menijo nekateri njegovi sledilci? In kako ga opevajo sodobne pesmi?

Marjan Bunič

FrančišeksvetostAssisi

Komentar Družina

VEČ ...|29. 8. 2019
Z mladimi na digitalno celino

Izzivi za svetost v digitalnem svetu.

Z mladimi na digitalno celino

Izzivi za svetost v digitalnem svetu.

komentar

Komentar Družina

Z mladimi na digitalno celino
Izzivi za svetost v digitalnem svetu.
VEČ ...|29. 8. 2019
Z mladimi na digitalno celino
Izzivi za svetost v digitalnem svetu.

Gašper M. Otrin

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Radijska kateheza

VEČ ...|1. 6. 2019
dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.

Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.

dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.

Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.

družbaduhovnost

Radijska kateheza

dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.
Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.
VEČ ...|1. 6. 2019
dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.
Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.

Silvestra Sadar

družbaduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?

Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Lahko družina postane sveta?

Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

družbaduhovnostinfokomentarodnosimladiotrocipapežpogovor

Informativni prispevki

Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.
VEČ ...|22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfokomentarodnosimladiotrocipapežpogovor

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Nadškof Alojzij Cvikl: Bil sem izgubljen in Si me našel

Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.

Nadškof Alojzij Cvikl: Bil sem izgubljen in Si me našel

Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.

Radijski misijon 2019duhovnost

Radijski misijon 2019

Nadškof Alojzij Cvikl: Bil sem izgubljen in Si me našel
Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.
VEČ ...|13. 4. 2019
Nadškof Alojzij Cvikl: Bil sem izgubljen in Si me našel
Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.

Alojzij Cvikl

Radijski misijon 2019duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2019
Govor dramskega igralca Gregorja Čušina v podporo p. Tadeju Strehovcu

Gregor Čušin je razmišljal o svetosti življenja. Vabljeni, da mu prisluhnete.

Govor dramskega igralca Gregorja Čušina v podporo p. Tadeju Strehovcu

Gregor Čušin je razmišljal o svetosti življenja. Vabljeni, da mu prisluhnete.

gregor čušinstrehovecsojenjesvetost življenjaspočetjerojstvo

Informativni prispevki

Govor dramskega igralca Gregorja Čušina v podporo p. Tadeju Strehovcu
Gregor Čušin je razmišljal o svetosti življenja. Vabljeni, da mu prisluhnete.
VEČ ...|4. 3. 2019
Govor dramskega igralca Gregorja Čušina v podporo p. Tadeju Strehovcu
Gregor Čušin je razmišljal o svetosti življenja. Vabljeni, da mu prisluhnete.

Alen Salihović

gregor čušinstrehovecsojenjesvetost življenjaspočetjerojstvo

Svetovalnica

VEČ ...|1. 11. 2018
Duhovna akademija na Teološki fakulteti

Ob prazniku vseh svetih smo v Svetovalnico povabili dr. Tadeja Steguja in dr. Edija Kovača s Teološke fakultete v Ljubljani, kjer izvajajo tudi program Duhovna akademija, za dodatno podporo vseživljenjske duhovne rasti. Vprašali smo se, če je svetost samo za eksotike? Govorili smo tudi o izzivu svetosti za kristjane, kako smo lahko sveti v vsakdanjem načinu življenja, in nenazadnje, zakaj si prizadevati za svetost.

Duhovna akademija na Teološki fakulteti

Ob prazniku vseh svetih smo v Svetovalnico povabili dr. Tadeja Steguja in dr. Edija Kovača s Teološke fakultete v Ljubljani, kjer izvajajo tudi program Duhovna akademija, za dodatno podporo vseživljenjske duhovne rasti. Vprašali smo se, če je svetost samo za eksotike? Govorili smo tudi o izzivu svetosti za kristjane, kako smo lahko sveti v vsakdanjem načinu življenja, in nenazadnje, zakaj si prizadevati za svetost.

svetovanjeduhovnostizobraževanje

Svetovalnica

Duhovna akademija na Teološki fakulteti
Ob prazniku vseh svetih smo v Svetovalnico povabili dr. Tadeja Steguja in dr. Edija Kovača s Teološke fakultete v Ljubljani, kjer izvajajo tudi program Duhovna akademija, za dodatno podporo vseživljenjske duhovne rasti. Vprašali smo se, če je svetost samo za eksotike? Govorili smo tudi o izzivu svetosti za kristjane, kako smo lahko sveti v vsakdanjem načinu življenja, in nenazadnje, zakaj si prizadevati za svetost.
VEČ ...|1. 11. 2018
Duhovna akademija na Teološki fakulteti
Ob prazniku vseh svetih smo v Svetovalnico povabili dr. Tadeja Steguja in dr. Edija Kovača s Teološke fakultete v Ljubljani, kjer izvajajo tudi program Duhovna akademija, za dodatno podporo vseživljenjske duhovne rasti. Vprašali smo se, če je svetost samo za eksotike? Govorili smo tudi o izzivu svetosti za kristjane, kako smo lahko sveti v vsakdanjem načinu življenja, in nenazadnje, zakaj si prizadevati za svetost.

Nataša Ličen

svetovanjeduhovnostizobraževanje

Pogovor o

VEČ ...|31. 10. 2018
Papeževa apostolska spodbuda o svetosti

Smo res vsi kristjani poklicani k svetosti? Oddajo smo pred praznikom Vseh svetih posvetili papeževi apostolski spodbudi o svetosti z naslovom: Veselite in radujte se. Kako na to papeževo povabilo gledajo duhovniki, redovniki in laiki? In katere so pasti, v katere se danes pogosto ujamemo?

Papeževa apostolska spodbuda o svetosti

Smo res vsi kristjani poklicani k svetosti? Oddajo smo pred praznikom Vseh svetih posvetili papeževi apostolski spodbudi o svetosti z naslovom: Veselite in radujte se. Kako na to papeževo povabilo gledajo duhovniki, redovniki in laiki? In katere so pasti, v katere se danes pogosto ujamemo?

duhovnostdružbapapežpogovor

Pogovor o

Papeževa apostolska spodbuda o svetosti
Smo res vsi kristjani poklicani k svetosti? Oddajo smo pred praznikom Vseh svetih posvetili papeževi apostolski spodbudi o svetosti z naslovom: Veselite in radujte se. Kako na to papeževo povabilo gledajo duhovniki, redovniki in laiki? In katere so pasti, v katere se danes pogosto ujamemo?
VEČ ...|31. 10. 2018
Papeževa apostolska spodbuda o svetosti
Smo res vsi kristjani poklicani k svetosti? Oddajo smo pred praznikom Vseh svetih posvetili papeževi apostolski spodbudi o svetosti z naslovom: Veselite in radujte se. Kako na to papeževo povabilo gledajo duhovniki, redovniki in laiki? In katere so pasti, v katere se danes pogosto ujamemo?

Marjana Debevec

duhovnostdružbapapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|28. 10. 2018
Zaključek Sinode mladih

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj se je v zadnjem tednu dogajalo na sinodi o mladih, pred praznikom vseh svetih pa smo naredili anketo o tem, koliko je danes svetost še aktualna za posameznika.

Zaključek Sinode mladih

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj se je v zadnjem tednu dogajalo na sinodi o mladih, pred praznikom vseh svetih pa smo naredili anketo o tem, koliko je danes svetost še aktualna za posameznika.

duhovnostdružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

Zaključek Sinode mladih
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj se je v zadnjem tednu dogajalo na sinodi o mladih, pred praznikom vseh svetih pa smo naredili anketo o tem, koliko je danes svetost še aktualna za posameznika.
VEČ ...|28. 10. 2018
Zaključek Sinode mladih
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj se je v zadnjem tednu dogajalo na sinodi o mladih, pred praznikom vseh svetih pa smo naredili anketo o tem, koliko je danes svetost še aktualna za posameznika.

Marjana Debevec

duhovnostdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 10. 2018
Izjave podpornikov Info Paš, Katarina Nzobandora in Valetina Pikelj

Na Prešernovem trgu se je opoldne zbralo zelo veliko p. Tadeja Strehovca, ki so ga pozneje pospremili tudi na sodišče. Shod je tudi tokrat organizirala koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo«. Zbrane sta med drugim nagovorila Katarina Nzobandora, predstavnica zavoda Živim in Valentina Pikelj, vodja Zavoda Božji otroci. »Postopek je absurden in gre za popolno norost, je dejala Nzobandora. Tam je bil tudi minister v osamosvojitveni vladi Ingo Paš, ki je dejal: »Neverjetno je, da neko gibanje, protestni shod ali opozarjanje na svetost življenja doseže takšno stopnjo sankcioniranja, obsojanja in sodni proces.«

Izjave podpornikov Info Paš, Katarina Nzobandora in Valetina Pikelj

Na Prešernovem trgu se je opoldne zbralo zelo veliko p. Tadeja Strehovca, ki so ga pozneje pospremili tudi na sodišče. Shod je tudi tokrat organizirala koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo«. Zbrane sta med drugim nagovorila Katarina Nzobandora, predstavnica zavoda Živim in Valentina Pikelj, vodja Zavoda Božji otroci. »Postopek je absurden in gre za popolno norost, je dejala Nzobandora. Tam je bil tudi minister v osamosvojitveni vladi Ingo Paš, ki je dejal: »Neverjetno je, da neko gibanje, protestni shod ali opozarjanje na svetost življenja doseže takšno stopnjo sankcioniranja, obsojanja in sodni proces.«

družbainfoinfopolitikainfopogovordružba

Informativni prispevki

Izjave podpornikov Info Paš, Katarina Nzobandora in Valetina Pikelj
Na Prešernovem trgu se je opoldne zbralo zelo veliko p. Tadeja Strehovca, ki so ga pozneje pospremili tudi na sodišče. Shod je tudi tokrat organizirala koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo«. Zbrane sta med drugim nagovorila Katarina Nzobandora, predstavnica zavoda Živim in Valentina Pikelj, vodja Zavoda Božji otroci. »Postopek je absurden in gre za popolno norost, je dejala Nzobandora. Tam je bil tudi minister v osamosvojitveni vladi Ingo Paš, ki je dejal: »Neverjetno je, da neko gibanje, protestni shod ali opozarjanje na svetost življenja doseže takšno stopnjo sankcioniranja, obsojanja in sodni proces.«
VEČ ...|19. 10. 2018
Izjave podpornikov Info Paš, Katarina Nzobandora in Valetina Pikelj
Na Prešernovem trgu se je opoldne zbralo zelo veliko p. Tadeja Strehovca, ki so ga pozneje pospremili tudi na sodišče. Shod je tudi tokrat organizirala koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo«. Zbrane sta med drugim nagovorila Katarina Nzobandora, predstavnica zavoda Živim in Valentina Pikelj, vodja Zavoda Božji otroci. »Postopek je absurden in gre za popolno norost, je dejala Nzobandora. Tam je bil tudi minister v osamosvojitveni vladi Ingo Paš, ki je dejal: »Neverjetno je, da neko gibanje, protestni shod ali opozarjanje na svetost življenja doseže takšno stopnjo sankcioniranja, obsojanja in sodni proces.«

Alen Salihović

družbainfoinfopolitikainfopogovordružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|15. 4. 2018
Splav v Argentini - Jože Rožanec

Povzetek nove papeževe apostolske spodbude o svetosti. V Rimu je potekalo tudi srečanje misijonarjev usmiljenja. V Argentino, kjer je razprava o splavu prvič prišla v parlament, smo poklicali Jožeta Rožanca.

Splav v Argentini - Jože Rožanec

Povzetek nove papeževe apostolske spodbude o svetosti. V Rimu je potekalo tudi srečanje misijonarjev usmiljenja. V Argentino, kjer je razprava o splavu prvič prišla v parlament, smo poklicali Jožeta Rožanca.

politikaArgentinasplav

Iz življenja vesoljne Cerkve

Splav v Argentini - Jože Rožanec
Povzetek nove papeževe apostolske spodbude o svetosti. V Rimu je potekalo tudi srečanje misijonarjev usmiljenja. V Argentino, kjer je razprava o splavu prvič prišla v parlament, smo poklicali Jožeta Rožanca.
VEČ ...|15. 4. 2018
Splav v Argentini - Jože Rožanec
Povzetek nove papeževe apostolske spodbude o svetosti. V Rimu je potekalo tudi srečanje misijonarjev usmiljenja. V Argentino, kjer je razprava o splavu prvič prišla v parlament, smo poklicali Jožeta Rožanca.

Marta JerebičMarjana Debevec

politikaArgentinasplav

Radijski roman

VEČ ...|5. 4. 2018
Brez otrok, 24. del

Usode ne moremo pregnati z molitvijo. Z molitvijo se lahko samo prebijemo skoznjo, pravi župnik Sweeney. Ko se nam bo klic k svetosti zdel prezahteven, bo to rodilo preporod islama.

Brez otrok, 24. del

Usode ne moremo pregnati z molitvijo. Z molitvijo se lahko samo prebijemo skoznjo, pravi župnik Sweeney. Ko se nam bo klic k svetosti zdel prezahteven, bo to rodilo preporod islama.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 24. del
Usode ne moremo pregnati z molitvijo. Z molitvijo se lahko samo prebijemo skoznjo, pravi župnik Sweeney. Ko se nam bo klic k svetosti zdel prezahteven, bo to rodilo preporod islama.
VEČ ...|5. 4. 2018
Brez otrok, 24. del
Usode ne moremo pregnati z molitvijo. Z molitvijo se lahko samo prebijemo skoznjo, pravi župnik Sweeney. Ko se nam bo klic k svetosti zdel prezahteven, bo to rodilo preporod islama.

Matjaž Merljak

literatura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 3. 2018
Z njega je tekla rešna kri za odrešenje vseh ljudi

V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, smo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Z njega je tekla rešna kri za odrešenje vseh ljudi

V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, smo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Z njega je tekla rešna kri za odrešenje vseh ljudi
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, smo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|26. 3. 2018
Z njega je tekla rešna kri za odrešenje vseh ljudi
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, smo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

duhovnostEvropaPal Toth

Iz življenja vesoljne Cerkve

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.
VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostEvropaPal Toth

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|14. 1. 2018
O papeževem obisku v Čilu in Peruju - dr. Matjaž Roter

Pogovor z dr. Matjažem Roterjem o papeževem obisku v Čilu in Peruju ter povzetek papeževega nagovora diplomatskemu zboru.

O papeževem obisku v Čilu in Peruju - dr. Matjaž Roter

Pogovor z dr. Matjažem Roterjem o papeževem obisku v Čilu in Peruju ter povzetek papeževega nagovora diplomatskemu zboru.

politikapapežČilePeruMatjaž Roter

Iz življenja vesoljne Cerkve

O papeževem obisku v Čilu in Peruju - dr. Matjaž Roter
Pogovor z dr. Matjažem Roterjem o papeževem obisku v Čilu in Peruju ter povzetek papeževega nagovora diplomatskemu zboru.
VEČ ...|14. 1. 2018
O papeževem obisku v Čilu in Peruju - dr. Matjaž Roter
Pogovor z dr. Matjažem Roterjem o papeževem obisku v Čilu in Peruju ter povzetek papeževega nagovora diplomatskemu zboru.

Marta JerebičMarjana Debevec

politikapapežČilePeruMatjaž Roter

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Naš gost

VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 11. 2019
Poudarki posveta o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

24. oktobra se je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije odvijal Posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Andrejka Krt je v oddaji povzela najbolj pomembne poudarke in ponovno izpostavila pomen Dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Poudarki posveta o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

24. oktobra se je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije odvijal Posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Andrejka Krt je v oddaji povzela najbolj pomembne poudarke in ponovno izpostavila pomen Dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Slavi Košir

kmetijstvo

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 11. 2019
Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja

Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja

Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Jože Bartolj

kulturaIgnacij KnobleharmisijonarAleksandra Naumovski PotiskSaša Potisk

Iz Betanije

VEČ ...|18. 11. 2019
Na cesti

Program Karitas za otroke, učenje in zabava

Na cesti

Program Karitas za otroke, učenje in zabava

Mateja Subotičanec

izobraževanjeodnosi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 11. 2019
Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina

Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina

Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|18. 11. 2019
Team building

Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.

Team building

Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovorsvetovanje

Bim bam bom

VEČ ...|18. 11. 2019
Bim bam bom dne 18. 11.

Bim bam bom dne 18. 11.

Jure Sešek