Informativne oddaje

VEČ ...|22. 9. 2025
Utrip dneva dne 22. 9.

  • Golob v odgovoru poslancem: BDP se v bodoče ne bo več krčil, šlo je za posledico ameriških trgovinskih vojn.
  • Premier Golob poslancem: božičnica bo obvezna za vse.
  • Se Sirija počasi vrača v normalno življenje in kaj bi pomenil morebitni izraelski varnostni dogovor z Damaskom?
  • Več kot 200 tisoč ljudi na pogrebni slovesnosti za Charlieja Kirka; žena Erika: Odpuščam morilcu mojega moža!
  • Trump Poljski in baltskim državam obljublja pomoč, če bo Rusija stopnjevala vojaške aktivnosti.
  • V New Yorku slovesnost ob 80. obletnici svetovne organizacije Združenih narodov in konferenca o rešitvi dveh držav – Izraela in Palestine.
  • Vreme: Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami.
  • Nadškofija Maribor vstopila v triletno praznovanje 800-letnice ustanovitve škofije. 
  • Jutri na Trgu Evrope - skupnem trgu obeh Goric - molitveno bdenje za mir v več jezikih.
  • ŠPORT: Slovenski odbojkarji z reprezentanco ZDA za četrtfinale svetovnega prvenstva.

Utrip dneva dne 22. 9.

  • Golob v odgovoru poslancem: BDP se v bodoče ne bo več krčil, šlo je za posledico ameriških trgovinskih vojn.
  • Premier Golob poslancem: božičnica bo obvezna za vse.
  • Se Sirija počasi vrača v normalno življenje in kaj bi pomenil morebitni izraelski varnostni dogovor z Damaskom?
  • Več kot 200 tisoč ljudi na pogrebni slovesnosti za Charlieja Kirka; žena Erika: Odpuščam morilcu mojega moža!
  • Trump Poljski in baltskim državam obljublja pomoč, če bo Rusija stopnjevala vojaške aktivnosti.
  • V New Yorku slovesnost ob 80. obletnici svetovne organizacije Združenih narodov in konferenca o rešitvi dveh držav – Izraela in Palestine.
  • Vreme: Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami.
  • Nadškofija Maribor vstopila v triletno praznovanje 800-letnice ustanovitve škofije. 
  • Jutri na Trgu Evrope - skupnem trgu obeh Goric - molitveno bdenje za mir v več jezikih.
  • ŠPORT: Slovenski odbojkarji z reprezentanco ZDA za četrtfinale svetovnega prvenstva.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 22. 9.
  • Golob v odgovoru poslancem: BDP se v bodoče ne bo več krčil, šlo je za posledico ameriških trgovinskih vojn.
  • Premier Golob poslancem: božičnica bo obvezna za vse.
  • Se Sirija počasi vrača v normalno življenje in kaj bi pomenil morebitni izraelski varnostni dogovor z Damaskom?
  • Več kot 200 tisoč ljudi na pogrebni slovesnosti za Charlieja Kirka; žena Erika: Odpuščam morilcu mojega moža!
  • Trump Poljski in baltskim državam obljublja pomoč, če bo Rusija stopnjevala vojaške aktivnosti.
  • V New Yorku slovesnost ob 80. obletnici svetovne organizacije Združenih narodov in konferenca o rešitvi dveh držav – Izraela in Palestine.
  • Vreme: Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami.
  • Nadškofija Maribor vstopila v triletno praznovanje 800-letnice ustanovitve škofije. 
  • Jutri na Trgu Evrope - skupnem trgu obeh Goric - molitveno bdenje za mir v več jezikih.
  • ŠPORT: Slovenski odbojkarji z reprezentanco ZDA za četrtfinale svetovnega prvenstva.
VEČ ...|22. 9. 2025
Utrip dneva dne 22. 9.
  • Golob v odgovoru poslancem: BDP se v bodoče ne bo več krčil, šlo je za posledico ameriških trgovinskih vojn.
  • Premier Golob poslancem: božičnica bo obvezna za vse.
  • Se Sirija počasi vrača v normalno življenje in kaj bi pomenil morebitni izraelski varnostni dogovor z Damaskom?
  • Več kot 200 tisoč ljudi na pogrebni slovesnosti za Charlieja Kirka; žena Erika: Odpuščam morilcu mojega moža!
  • Trump Poljski in baltskim državam obljublja pomoč, če bo Rusija stopnjevala vojaške aktivnosti.
  • V New Yorku slovesnost ob 80. obletnici svetovne organizacije Združenih narodov in konferenca o rešitvi dveh držav – Izraela in Palestine.
  • Vreme: Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami.
  • Nadškofija Maribor vstopila v triletno praznovanje 800-letnice ustanovitve škofije. 
  • Jutri na Trgu Evrope - skupnem trgu obeh Goric - molitveno bdenje za mir v več jezikih.
  • ŠPORT: Slovenski odbojkarji z reprezentanco ZDA za četrtfinale svetovnega prvenstva.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|16. 12. 2024
Utrip dneva dne 16. 12.

  • Predsednica republike v Državnem zboru pozvala k spoštovanju pravne države, Janša v odzivu spomnil na trenutke, ko je molčala.
  • Nepravilnosti na centru za varovanje in zaščito potrdil tudi Levačič, minister ne namerava odstopiti.
  • Papež na Korziki: Še nikoli nisem videl toliko otrok kot tukaj.
  • V ospredju decembrskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta podelitev nagrade Sáharova za svobodo misli, na dnevnem redu bo tudi Sirija.
  • Kako se bo razpletla politična kriza v Nemčiji?
  • Luč miru iz Betlehema v hramu demokracije spodbuja k pravičnosti in medsebojni pomoči.
  • Vreme: Popoldne in jutri bo precej jasno. Po nižinah megla.

Utrip dneva dne 16. 12.

  • Predsednica republike v Državnem zboru pozvala k spoštovanju pravne države, Janša v odzivu spomnil na trenutke, ko je molčala.
  • Nepravilnosti na centru za varovanje in zaščito potrdil tudi Levačič, minister ne namerava odstopiti.
  • Papež na Korziki: Še nikoli nisem videl toliko otrok kot tukaj.
  • V ospredju decembrskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta podelitev nagrade Sáharova za svobodo misli, na dnevnem redu bo tudi Sirija.
  • Kako se bo razpletla politična kriza v Nemčiji?
  • Luč miru iz Betlehema v hramu demokracije spodbuja k pravičnosti in medsebojni pomoči.
  • Vreme: Popoldne in jutri bo precej jasno. Po nižinah megla.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 16. 12.
  • Predsednica republike v Državnem zboru pozvala k spoštovanju pravne države, Janša v odzivu spomnil na trenutke, ko je molčala.
  • Nepravilnosti na centru za varovanje in zaščito potrdil tudi Levačič, minister ne namerava odstopiti.
  • Papež na Korziki: Še nikoli nisem videl toliko otrok kot tukaj.
  • V ospredju decembrskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta podelitev nagrade Sáharova za svobodo misli, na dnevnem redu bo tudi Sirija.
  • Kako se bo razpletla politična kriza v Nemčiji?
  • Luč miru iz Betlehema v hramu demokracije spodbuja k pravičnosti in medsebojni pomoči.
  • Vreme: Popoldne in jutri bo precej jasno. Po nižinah megla.
VEČ ...|16. 12. 2024
Utrip dneva dne 16. 12.
  • Predsednica republike v Državnem zboru pozvala k spoštovanju pravne države, Janša v odzivu spomnil na trenutke, ko je molčala.
  • Nepravilnosti na centru za varovanje in zaščito potrdil tudi Levačič, minister ne namerava odstopiti.
  • Papež na Korziki: Še nikoli nisem videl toliko otrok kot tukaj.
  • V ospredju decembrskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta podelitev nagrade Sáharova za svobodo misli, na dnevnem redu bo tudi Sirija.
  • Kako se bo razpletla politična kriza v Nemčiji?
  • Luč miru iz Betlehema v hramu demokracije spodbuja k pravičnosti in medsebojni pomoči.
  • Vreme: Popoldne in jutri bo precej jasno. Po nižinah megla.

Radio Ognjišče

infonovice

Komentar Družina

VEČ ...|12. 12. 2024
Rok Blažič: Sirija, padec diktatorja ali zmaga islamistov

Zmagovita skupina med tem zagotavlja, da bo varovala pravice manjšin in da so kristjani varni. Čas bo pokazal, ali se bo nova oblast držala zagotovil, ali si z njimi le kupuje mednarodno legitimnost in bomo priča ponovitvi scenarija iz Afganistana po prevladi talibanov. Letošnji advent je tako za Sirijo čas novega upanja, a tudi globoke negotovosti, piše Rok Blažič.

Rok Blažič: Sirija, padec diktatorja ali zmaga islamistov

Zmagovita skupina med tem zagotavlja, da bo varovala pravice manjšin in da so kristjani varni. Čas bo pokazal, ali se bo nova oblast držala zagotovil, ali si z njimi le kupuje mednarodno legitimnost in bomo priča ponovitvi scenarija iz Afganistana po prevladi talibanov. Letošnji advent je tako za Sirijo čas novega upanja, a tudi globoke negotovosti, piše Rok Blažič.

komentarpolitika

Komentar Družina

Rok Blažič: Sirija, padec diktatorja ali zmaga islamistov

Zmagovita skupina med tem zagotavlja, da bo varovala pravice manjšin in da so kristjani varni. Čas bo pokazal, ali se bo nova oblast držala zagotovil, ali si z njimi le kupuje mednarodno legitimnost in bomo priča ponovitvi scenarija iz Afganistana po prevladi talibanov. Letošnji advent je tako za Sirijo čas novega upanja, a tudi globoke negotovosti, piše Rok Blažič.

VEČ ...|12. 12. 2024
Rok Blažič: Sirija, padec diktatorja ali zmaga islamistov

Zmagovita skupina med tem zagotavlja, da bo varovala pravice manjšin in da so kristjani varni. Čas bo pokazal, ali se bo nova oblast držala zagotovil, ali si z njimi le kupuje mednarodno legitimnost in bomo priča ponovitvi scenarija iz Afganistana po prevladi talibanov. Letošnji advent je tako za Sirijo čas novega upanja, a tudi globoke negotovosti, piše Rok Blažič.

Rok Blažič

komentarpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 12. 2024
Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

infosirijaupornikiislamisti

Informativni prispevki

Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

VEČ ...|9. 12. 2024
Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

Radio Ognjišče

infosirijaupornikiislamisti

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 8. 2024
Iztok Prezelj: Da bi čim manj potreb v glavah kogarkoli zraslo, da bi se lotil česa takšnega

Teroristična dejanja so v lanskem letu po svetu zahtevala več kot 8.400 življenj. Med teroristično najbolj ogrožene države na svetu sodijo Burkina Faso, Mali, Pakistan in Sirija ter še posebej zardi vojne v Gazi, Izrael. Slovenija pa kljub zaostrovanju družbeno-političnih razmer v svetu ostaja med državami z eno najnižjih stopenj teroristične ogroženosti. O fenomenu terorizma smo se pogovarjali z dekanom ljubljanske Fakultete za družbene vede, obramboslovcem Iztokom Prezljem.

Iztok Prezelj: Da bi čim manj potreb v glavah kogarkoli zraslo, da bi se lotil česa takšnega

Teroristična dejanja so v lanskem letu po svetu zahtevala več kot 8.400 življenj. Med teroristično najbolj ogrožene države na svetu sodijo Burkina Faso, Mali, Pakistan in Sirija ter še posebej zardi vojne v Gazi, Izrael. Slovenija pa kljub zaostrovanju družbeno-političnih razmer v svetu ostaja med državami z eno najnižjih stopenj teroristične ogroženosti. O fenomenu terorizma smo se pogovarjali z dekanom ljubljanske Fakultete za družbene vede, obramboslovcem Iztokom Prezljem.

info

Informativni prispevki

Iztok Prezelj: Da bi čim manj potreb v glavah kogarkoli zraslo, da bi se lotil česa takšnega

Teroristična dejanja so v lanskem letu po svetu zahtevala več kot 8.400 življenj. Med teroristično najbolj ogrožene države na svetu sodijo Burkina Faso, Mali, Pakistan in Sirija ter še posebej zardi vojne v Gazi, Izrael. Slovenija pa kljub zaostrovanju družbeno-političnih razmer v svetu ostaja med državami z eno najnižjih stopenj teroristične ogroženosti. O fenomenu terorizma smo se pogovarjali z dekanom ljubljanske Fakultete za družbene vede, obramboslovcem Iztokom Prezljem.

VEČ ...|27. 8. 2024
Iztok Prezelj: Da bi čim manj potreb v glavah kogarkoli zraslo, da bi se lotil česa takšnega

Teroristična dejanja so v lanskem letu po svetu zahtevala več kot 8.400 življenj. Med teroristično najbolj ogrožene države na svetu sodijo Burkina Faso, Mali, Pakistan in Sirija ter še posebej zardi vojne v Gazi, Izrael. Slovenija pa kljub zaostrovanju družbeno-političnih razmer v svetu ostaja med državami z eno najnižjih stopenj teroristične ogroženosti. O fenomenu terorizma smo se pogovarjali z dekanom ljubljanske Fakultete za družbene vede, obramboslovcem Iztokom Prezljem.

Radio Ognjišče

info

Informativne oddaje

VEČ ...|14. 2. 2023
Utrip dneva dne 14. 2.

  • Direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana bo dobila dodatek za delovno uspešnost, čeprav ji zdravniki odhajajo. Kaj na razmere pravi strokovni direktor Nevrološke klinike Simon Podnar?
  • Začenja se novo sodno leto, v sodniških vrstah zadovoljni s skrajševanjem zaostankov.
  • Slovenija lani s 5,4-odstotno gospodarsko rastjo. Prvo izplačilo iz sklada za okrevanje do konca marca.
  • Članice NATA naj bi okrepile proizvodnjo orožja in pomoč Ukrajini.
  • Osem dni po potresu našli še tri preživele. Sirija odprla še dva mejna prehoda za dostavo pomoči žrtvam.
  • Ob godu sv. Valentina Luka Mavrič z urada za družino: zaljubljenost je dar, za ljubezen pa je potrebna odločitev.
  • Vreme: Sončno bo s temperaturami od 9 do 13, na Primorskem do 16 °C.
  • Evropski parlament potrdil uredbo, ki po letu 2035 prepoveduje prodajo avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem.
  • Slovensko gospodarstvo, turizem in šport letos upravičeni do 634 milijonov evrov za razvoj
  • Američani v sestreljenem kitajskem balonu našli senzorje in elektroniko.

Utrip dneva dne 14. 2.

  • Direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana bo dobila dodatek za delovno uspešnost, čeprav ji zdravniki odhajajo. Kaj na razmere pravi strokovni direktor Nevrološke klinike Simon Podnar?
  • Začenja se novo sodno leto, v sodniških vrstah zadovoljni s skrajševanjem zaostankov.
  • Slovenija lani s 5,4-odstotno gospodarsko rastjo. Prvo izplačilo iz sklada za okrevanje do konca marca.
  • Članice NATA naj bi okrepile proizvodnjo orožja in pomoč Ukrajini.
  • Osem dni po potresu našli še tri preživele. Sirija odprla še dva mejna prehoda za dostavo pomoči žrtvam.
  • Ob godu sv. Valentina Luka Mavrič z urada za družino: zaljubljenost je dar, za ljubezen pa je potrebna odločitev.
  • Vreme: Sončno bo s temperaturami od 9 do 13, na Primorskem do 16 °C.
  • Evropski parlament potrdil uredbo, ki po letu 2035 prepoveduje prodajo avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem.
  • Slovensko gospodarstvo, turizem in šport letos upravičeni do 634 milijonov evrov za razvoj
  • Američani v sestreljenem kitajskem balonu našli senzorje in elektroniko.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 14. 2.
  • Direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana bo dobila dodatek za delovno uspešnost, čeprav ji zdravniki odhajajo. Kaj na razmere pravi strokovni direktor Nevrološke klinike Simon Podnar?
  • Začenja se novo sodno leto, v sodniških vrstah zadovoljni s skrajševanjem zaostankov.
  • Slovenija lani s 5,4-odstotno gospodarsko rastjo. Prvo izplačilo iz sklada za okrevanje do konca marca.
  • Članice NATA naj bi okrepile proizvodnjo orožja in pomoč Ukrajini.
  • Osem dni po potresu našli še tri preživele. Sirija odprla še dva mejna prehoda za dostavo pomoči žrtvam.
  • Ob godu sv. Valentina Luka Mavrič z urada za družino: zaljubljenost je dar, za ljubezen pa je potrebna odločitev.
  • Vreme: Sončno bo s temperaturami od 9 do 13, na Primorskem do 16 °C.
  • Evropski parlament potrdil uredbo, ki po letu 2035 prepoveduje prodajo avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem.
  • Slovensko gospodarstvo, turizem in šport letos upravičeni do 634 milijonov evrov za razvoj
  • Američani v sestreljenem kitajskem balonu našli senzorje in elektroniko.
VEČ ...|14. 2. 2023
Utrip dneva dne 14. 2.
  • Direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana bo dobila dodatek za delovno uspešnost, čeprav ji zdravniki odhajajo. Kaj na razmere pravi strokovni direktor Nevrološke klinike Simon Podnar?
  • Začenja se novo sodno leto, v sodniških vrstah zadovoljni s skrajševanjem zaostankov.
  • Slovenija lani s 5,4-odstotno gospodarsko rastjo. Prvo izplačilo iz sklada za okrevanje do konca marca.
  • Članice NATA naj bi okrepile proizvodnjo orožja in pomoč Ukrajini.
  • Osem dni po potresu našli še tri preživele. Sirija odprla še dva mejna prehoda za dostavo pomoči žrtvam.
  • Ob godu sv. Valentina Luka Mavrič z urada za družino: zaljubljenost je dar, za ljubezen pa je potrebna odločitev.
  • Vreme: Sončno bo s temperaturami od 9 do 13, na Primorskem do 16 °C.
  • Evropski parlament potrdil uredbo, ki po letu 2035 prepoveduje prodajo avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem.
  • Slovensko gospodarstvo, turizem in šport letos upravičeni do 634 milijonov evrov za razvoj
  • Američani v sestreljenem kitajskem balonu našli senzorje in elektroniko.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 12. 2022
Sirija: Ljudje so popolnoma obupani

Povsem drugače kot v mnogih Zahodnih državah, bodo božič praznovali v državah, kjer divja vojna ali jih pesti huda revščina. Poklicali smo v Sirijo, ki že 13 let trpi zaradi hudih posledic vojne. S fokolarinom iz Alepa Robertom Chelhodom se je pogovarjala Marjana Debevec.


 

Sirija: Ljudje so popolnoma obupani

Povsem drugače kot v mnogih Zahodnih državah, bodo božič praznovali v državah, kjer divja vojna ali jih pesti huda revščina. Poklicali smo v Sirijo, ki že 13 let trpi zaradi hudih posledic vojne. S fokolarinom iz Alepa Robertom Chelhodom se je pogovarjala Marjana Debevec.


 

info

Informativni prispevki

Sirija: Ljudje so popolnoma obupani

Povsem drugače kot v mnogih Zahodnih državah, bodo božič praznovali v državah, kjer divja vojna ali jih pesti huda revščina. Poklicali smo v Sirijo, ki že 13 let trpi zaradi hudih posledic vojne. S fokolarinom iz Alepa Robertom Chelhodom se je pogovarjala Marjana Debevec.


 

VEČ ...|22. 12. 2022
Sirija: Ljudje so popolnoma obupani

Povsem drugače kot v mnogih Zahodnih državah, bodo božič praznovali v državah, kjer divja vojna ali jih pesti huda revščina. Poklicali smo v Sirijo, ki že 13 let trpi zaradi hudih posledic vojne. S fokolarinom iz Alepa Robertom Chelhodom se je pogovarjala Marjana Debevec.


 

Marjana Debevec

info

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|15. 5. 2022
Projekti Semena upanja

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 90 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod, rojen v Alepu, se je mudil v Sloveniji. Pri svojem delu v projektih Semena upanja se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Kako jim pomagajo in kje vidijo možnosti za rešitev teh težkih razmer, ste lahko slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.

Projekti Semena upanja

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 90 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod, rojen v Alepu, se je mudil v Sloveniji. Pri svojem delu v projektih Semena upanja se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Kako jim pomagajo in kje vidijo možnosti za rešitev teh težkih razmer, ste lahko slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Projekti Semena upanja

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 90 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod, rojen v Alepu, se je mudil v Sloveniji. Pri svojem delu v projektih Semena upanja se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Kako jim pomagajo in kje vidijo možnosti za rešitev teh težkih razmer, ste lahko slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.

VEČ ...|15. 5. 2022
Projekti Semena upanja

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 90 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod, rojen v Alepu, se je mudil v Sloveniji. Pri svojem delu v projektih Semena upanja se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Kako jim pomagajo in kje vidijo možnosti za rešitev teh težkih razmer, ste lahko slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|24. 10. 2025
Jahanje konj

V Svetovalnici smo gostili učiteljico jahanja Aleksandro Kralj iz Jahalnega centra Brdo pri Ihanu. Izvedeli smo, kako se lotiti učenja, kako jahanje vpliva na zdravje, kako pomembna je vez s konjem in kaj nas nauči?

Jahanje konj

V Svetovalnici smo gostili učiteljico jahanja Aleksandro Kralj iz Jahalnega centra Brdo pri Ihanu. Izvedeli smo, kako se lotiti učenja, kako jahanje vpliva na zdravje, kako pomembna je vez s konjem in kaj nas nauči?

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 10. 2025
100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra

Naši rojaki v Lemontu pri Chicagu so minulo nedeljo praznovali stoletnico Ameriških Brezij in 30-letnico tamkajšnjega Slovenskega katoliškega centra. Več o tem sta povedala škof za Slovence po svetu Anton Jamnik in p. Metod Ogorevc, ki že 24 let skrbi za tamkajšnjo slovensko skupnost. Slišali smo še, da se pripravljajo spremembe krovnega zakona o Slovencih po svetu.  

100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra

Naši rojaki v Lemontu pri Chicagu so minulo nedeljo praznovali stoletnico Ameriških Brezij in 30-letnico tamkajšnjega Slovenskega katoliškega centra. Več o tem sta povedala škof za Slovence po svetu Anton Jamnik in p. Metod Ogorevc, ki že 24 let skrbi za tamkajšnjo slovensko skupnost. Slišali smo še, da se pripravljajo spremembe krovnega zakona o Slovencih po svetu.  

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Doživetja narave

VEČ ...|24. 10. 2025
Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Blaž Lesnik

planinstvosladkorna bolezenmotivacijamladinaravaSPPslovenska transverzala

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Komentar tedna

VEČ ...|24. 10. 2025
Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Tadej Sadar

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 10. 2025
Psihološki izzivi družin z otrokom s posebnimi potrebami

V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.

Psihološki izzivi družin z otrokom s posebnimi potrebami

V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.

Damijana Medved

otroci s posebnimi potrebamidružineopolnomočenjeZveza Sožitje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 10. 2025
Gost: direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč. 

Gost: direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonmisijonsko središče Slovenijematjaž križnar