Svetovalnica
Kaj lahko naredimo s tiste na naših vrtovih, kaj lahko naredimo za konec šolskega leta, domači sladoled, ribezova marmelada, sok iz melise, jedi za vroči čas leta, meso za žar, sladice iz borovnic ...
Svetovalnica
Kaj lahko naredimo s tiste na naših vrtovih, kaj lahko naredimo za konec šolskega leta, domači sladoled, ribezova marmelada, sok iz melise, jedi za vroči čas leta, meso za žar, sladice iz borovnic ...
Komentar Domovina.je
Slovenci smo, če lahko sodim po nostalgiji, ki v nas nenehno obuja spomine na nekdanjo Jugoslavijo, zelo čustven narod. Po anketi, ki jo je leta 2021 izvedla agencija Episcenter, bi se 92 odstotkov Slovencev danes ponovno odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar pomeni, da je jugonostalgikov manj kot deset odstotkov; največ jih je med volivci stranke Levica. So pa izjemno glasni, bolj, kot bi bilo zaželeno za stanje zdrave pameti v državi.
Četudi je jugoslovanska oblast mnoge tepla, se je na to pozabilo. Celo letošnja Prešernova nagrajenka Nika Autor se z nekim romantičnim zadovoljstvom spominja obdobja, za katerega drugi menimo, da se ne sme nikoli več vrniti. Z mantro, da smo takrat živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno, je – žalibog – usekala mimo.
Pogosto se sprašujem, zakaj s takšno lahkoto zanikamo spomine na revščino, politične pritiske, na pomanjkanje svobode govora in represijo, ki so bili del vsakdanjika mnogih državljanov. Zakaj molčimo o dolgih kolonah vozil na Fernetičih in Ljubelju, ko smo hodili na drugo stran meje po nakupih? V nostalgiji ni prostora niti za zgodbe, ki izpod peresa Igorja Omerze odkrivajo mračnjaško, zelo nasilno podobo povojne Jugoslavije.
V tistih idealiziranih časih so miši in podgane predstavljale veliko nevarnost za zdravje. Gospa, ki se je upokojila okoli leta 1995, je pripovedovala, da so moko iz žakljev, v katere so se naselile miši in tam pustile drekce, presejali in jo – brez slabe vesti – prodajali. Po različnih menzah o kakšni čistoči, ki jo imamo danes, ni bilo govora …
Je pa res, da smo v nekdanji Jugi jedli veliko zelja in repe. Tako se je vsaj enkrat tedensko prečistilo črevesje, kar je jako zdravilno tudi po sodobnih normah odnosa do zdravja. So pa že takrat obstajali »izbranci«, ki so se mastili tudi s kaviarjem.
Natančnih podatkov o številu zobozdravnikov na prebivalca v Sloveniji med letoma 1950 in 1970 ni na voljo. Kako je bilo na podeželju, si lahko predstavljamo skozi »žirovski primer«: dr. Karel Bernik ni bil le splošni zdravnik, ampak tudi kot ginekolog, pediater, zobozdravnik in lekarnar. Boleč zob so si ljudje praviloma zdravili sami. Vzeli so krajši konec vrvice, jo na enem koncu podržali nad svečo, da je zagorelo, potem pa so vdihovali dim, ki je za krajši čas omilil bolečino. Kadar je bilo pri hiši zadosti »šnopca«, so si ga polivali po bolečem mestu.
Kruh je bil v vsakem primeru svetinja! Številne povojne generacije smo odrasle ob »turšni župi«. Zalivali smo jo z mlekom, včasih tudi s kislim mlekom. Kakor hitro so dozorela zgodnja jabolka, se je kuhala »jabkava župa«. Zgostili smo jo z moko, oplemenitili pa s posneto smetano. Z velikim veseljem smo se lotili »mješte«, ki je bila kuhana iz krompirja, kaše in moke. Poslastico, drobnjakove ali orehove štruklje, je mama zelo na tanko razrezala, preden jim je dodala ocvrto smetano z malo sladkorja.
Zanimivo je, da je v Jugoslaviji italijanski riž veljal za boljšo jed. Za glavno jed smo največkrat imeli »krompir na župi«. Meso je bilo komaj kdaj na mizi. Mesar ga je največkrat hranil za svoje »boljše stranke«. Prijateljica, ki je vrsto let delala na področju zdrave prehrane, pravi, da tisti, ki trdijo, da je bila hrana pred 30 in več leti bolj zdrava, nimajo prav. V kmetijstvu so uporabljali pesticide in herbicide, ki so danes prepovedani zaradi škodljivih vplivov na zdravje in okolje.
V industrijsko pridelani hrani so pred desetletji uporabljali konzervanse, barvila in ojačevalce okusa, ki so danes regulirani ali prepovedani, npr. natrijev benzoat, ki ima danes omejeno uporabo, saj lahko povzroča alergijske reakcije. Hormoni v mesu, denimo sintetični estrogeni, so danes v EU prepovedani, nekoč pa so jih uporabljali za hitrejšo rast živine.
Hrana je bila pogosto onesnažena s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Tudi ribe iz nekaterih rek so bile polne težkih kovin zaradi tovarniških izpustov.
Če niste več rosno mladi, se lahko spomnite pljuvalnikov, ki so bili nameščeni po vseh prostorih v zdravstvenih domovih, tovarniških halah in tudi po pisarnah. Tudi zdravnik s cigareto v ustih je bil čisto običajen pojav. So si tisti, ki so imeli neposreden stik s predelavo hrane, redno umivali roke? Uši in stenice so bile prijazne, zelo udomačene domače živalce.
V življenju nekoč ne bi iskala nostalgije in to velja za slehernega med nami. Prav tako za njim ne bi jokala, bi si pa zapisala zgodbe, ki jih pomnijo tisti, ki so takrat živeli. In to brez olepševanja! Dejstvo je, da današnji standardi medsebojnih odnosov, higiene, zdravstva, prehrane in hipotetično tudi svobode prinašajo večjo kakovost življenja, kot smo jo poznali nekoč. Namesto da si preteklost prikazujemo skozi rožnata očala, bi bilo bolj smiselno, da se iz nje nekaj naučimo in potem izkoristimo to znanje za gradnjo boljše prihodnosti.
Kajti »dobri stari časi« so pogosto le spomin, oblikovan skozi prizmo časa, ne pa nujno odraz resničnosti.
Komentar Domovina.je
Slovenci smo, če lahko sodim po nostalgiji, ki v nas nenehno obuja spomine na nekdanjo Jugoslavijo, zelo čustven narod. Po anketi, ki jo je leta 2021 izvedla agencija Episcenter, bi se 92 odstotkov Slovencev danes ponovno odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar pomeni, da je jugonostalgikov manj kot deset odstotkov; največ jih je med volivci stranke Levica. So pa izjemno glasni, bolj, kot bi bilo zaželeno za stanje zdrave pameti v državi.
Četudi je jugoslovanska oblast mnoge tepla, se je na to pozabilo. Celo letošnja Prešernova nagrajenka Nika Autor se z nekim romantičnim zadovoljstvom spominja obdobja, za katerega drugi menimo, da se ne sme nikoli več vrniti. Z mantro, da smo takrat živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno, je – žalibog – usekala mimo.
Pogosto se sprašujem, zakaj s takšno lahkoto zanikamo spomine na revščino, politične pritiske, na pomanjkanje svobode govora in represijo, ki so bili del vsakdanjika mnogih državljanov. Zakaj molčimo o dolgih kolonah vozil na Fernetičih in Ljubelju, ko smo hodili na drugo stran meje po nakupih? V nostalgiji ni prostora niti za zgodbe, ki izpod peresa Igorja Omerze odkrivajo mračnjaško, zelo nasilno podobo povojne Jugoslavije.
V tistih idealiziranih časih so miši in podgane predstavljale veliko nevarnost za zdravje. Gospa, ki se je upokojila okoli leta 1995, je pripovedovala, da so moko iz žakljev, v katere so se naselile miši in tam pustile drekce, presejali in jo – brez slabe vesti – prodajali. Po različnih menzah o kakšni čistoči, ki jo imamo danes, ni bilo govora …
Je pa res, da smo v nekdanji Jugi jedli veliko zelja in repe. Tako se je vsaj enkrat tedensko prečistilo črevesje, kar je jako zdravilno tudi po sodobnih normah odnosa do zdravja. So pa že takrat obstajali »izbranci«, ki so se mastili tudi s kaviarjem.
Natančnih podatkov o številu zobozdravnikov na prebivalca v Sloveniji med letoma 1950 in 1970 ni na voljo. Kako je bilo na podeželju, si lahko predstavljamo skozi »žirovski primer«: dr. Karel Bernik ni bil le splošni zdravnik, ampak tudi kot ginekolog, pediater, zobozdravnik in lekarnar. Boleč zob so si ljudje praviloma zdravili sami. Vzeli so krajši konec vrvice, jo na enem koncu podržali nad svečo, da je zagorelo, potem pa so vdihovali dim, ki je za krajši čas omilil bolečino. Kadar je bilo pri hiši zadosti »šnopca«, so si ga polivali po bolečem mestu.
Kruh je bil v vsakem primeru svetinja! Številne povojne generacije smo odrasle ob »turšni župi«. Zalivali smo jo z mlekom, včasih tudi s kislim mlekom. Kakor hitro so dozorela zgodnja jabolka, se je kuhala »jabkava župa«. Zgostili smo jo z moko, oplemenitili pa s posneto smetano. Z velikim veseljem smo se lotili »mješte«, ki je bila kuhana iz krompirja, kaše in moke. Poslastico, drobnjakove ali orehove štruklje, je mama zelo na tanko razrezala, preden jim je dodala ocvrto smetano z malo sladkorja.
Zanimivo je, da je v Jugoslaviji italijanski riž veljal za boljšo jed. Za glavno jed smo največkrat imeli »krompir na župi«. Meso je bilo komaj kdaj na mizi. Mesar ga je največkrat hranil za svoje »boljše stranke«. Prijateljica, ki je vrsto let delala na področju zdrave prehrane, pravi, da tisti, ki trdijo, da je bila hrana pred 30 in več leti bolj zdrava, nimajo prav. V kmetijstvu so uporabljali pesticide in herbicide, ki so danes prepovedani zaradi škodljivih vplivov na zdravje in okolje.
V industrijsko pridelani hrani so pred desetletji uporabljali konzervanse, barvila in ojačevalce okusa, ki so danes regulirani ali prepovedani, npr. natrijev benzoat, ki ima danes omejeno uporabo, saj lahko povzroča alergijske reakcije. Hormoni v mesu, denimo sintetični estrogeni, so danes v EU prepovedani, nekoč pa so jih uporabljali za hitrejšo rast živine.
Hrana je bila pogosto onesnažena s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Tudi ribe iz nekaterih rek so bile polne težkih kovin zaradi tovarniških izpustov.
Če niste več rosno mladi, se lahko spomnite pljuvalnikov, ki so bili nameščeni po vseh prostorih v zdravstvenih domovih, tovarniških halah in tudi po pisarnah. Tudi zdravnik s cigareto v ustih je bil čisto običajen pojav. So si tisti, ki so imeli neposreden stik s predelavo hrane, redno umivali roke? Uši in stenice so bile prijazne, zelo udomačene domače živalce.
V življenju nekoč ne bi iskala nostalgije in to velja za slehernega med nami. Prav tako za njim ne bi jokala, bi si pa zapisala zgodbe, ki jih pomnijo tisti, ki so takrat živeli. In to brez olepševanja! Dejstvo je, da današnji standardi medsebojnih odnosov, higiene, zdravstva, prehrane in hipotetično tudi svobode prinašajo večjo kakovost življenja, kot smo jo poznali nekoč. Namesto da si preteklost prikazujemo skozi rožnata očala, bi bilo bolj smiselno, da se iz nje nekaj naučimo in potem izkoristimo to znanje za gradnjo boljše prihodnosti.
Kajti »dobri stari časi« so pogosto le spomin, oblikovan skozi prizmo časa, ne pa nujno odraz resničnosti.
Duhovna misel
Nekaj protestantskih pastorjev se je srečalo na ribolovu. Ribe niso dobro prejemale, pa so se ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Nekaj protestantskih pastorjev se je srečalo na ribolovu. Ribe niso dobro prejemale, pa so se ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče.
Kulturni utrinki
Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj iz Male Polane v občini Velika Polana je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine kot eden od osmih evidetiranih nosilcev pletarstva v Sloveniji. Vpis je na pobudo direktorice Pomelaja Sare Köleš Ribeiro opravil Slovenski etnografski muzej, ki identificira in vrednoti pobude za vpis. Pred 160 leti se je poslovil kranjski fotograf duhovnik Janez Puhar. Velja za izumitelja ene od možnosti fotografiranja na steklo, saj je z uporabo kemičnih postopkov iznašel svojo metodo fotografiranja. Prvi trajni zapis slike na steklu mu je uspelo ustvariti leta 1842.
Kulturni utrinki
Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj iz Male Polane v občini Velika Polana je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine kot eden od osmih evidetiranih nosilcev pletarstva v Sloveniji. Vpis je na pobudo direktorice Pomelaja Sare Köleš Ribeiro opravil Slovenski etnografski muzej, ki identificira in vrednoti pobude za vpis. Pred 160 leti se je poslovil kranjski fotograf duhovnik Janez Puhar. Velja za izumitelja ene od možnosti fotografiranja na steklo, saj je z uporabo kemičnih postopkov iznašel svojo metodo fotografiranja. Prvi trajni zapis slike na steklu mu je uspelo ustvariti leta 1842.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Z vodo se najbolje odžejamo, lahko pa pripravimo tudi domače osvežilne pijače s sadnim okusom. Sokovi iz ribeza in malin so v glavnem že konzervirani, zelo preprosto pa se naredi sirup iz melise. Liske postrižemo s škarjicami, operemo in posušimo. Zavremo 5 l vode in jo ohladimo. Vanjo vstavimo 2 velika šopa listov in jih namakamo 24 ur. Zraven dodamo na kolobarje narezano limono in vmes občasno pomešamo. Nato precedimo in dodamo 2,5 kg sladkorja. Pristavimo (po želji dodamo citronko ali limonin sok) in ko pride do vrenja (85-90 °C), precedimo in nalijemo v steklenice. Dobro jih zapremo in postavimo v temen prostor. Tako bomo dobili dober sirup, ki nam lahko poleg bezgovega prav pride tudi v jesenskem in zimskem času.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Z vodo se najbolje odžejamo, lahko pa pripravimo tudi domače osvežilne pijače s sadnim okusom. Sokovi iz ribeza in malin so v glavnem že konzervirani, zelo preprosto pa se naredi sirup iz melise. Liske postrižemo s škarjicami, operemo in posušimo. Zavremo 5 l vode in jo ohladimo. Vanjo vstavimo 2 velika šopa listov in jih namakamo 24 ur. Zraven dodamo na kolobarje narezano limono in vmes občasno pomešamo. Nato precedimo in dodamo 2,5 kg sladkorja. Pristavimo (po želji dodamo citronko ali limonin sok) in ko pride do vrenja (85-90 °C), precedimo in nalijemo v steklenice. Dobro jih zapremo in postavimo v temen prostor. Tako bomo dobili dober sirup, ki nam lahko poleg bezgovega prav pride tudi v jesenskem in zimskem času.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zdaj je tudi sezona jagod in iz njih lahko naredimo tako okusno marmelado. Jagod ne peremo, jih samo skrbno očistimo. Zmečkamo in po okusu posladkamo (20 dag navadnega ali rjavega sladkorja na 1 kg jagod). Pristavimo in kuhamo, pene sproti pobiramo. Tako dobimo domačo marmelado, ki pa je bolj tekoča. Če bomo uporabili želirni sladkor (kar bo skrajšalo čas kuhanja), je marmelada bolj kompaktna. Če bomo uporabili ribez, je dobro, če jo prepasiramo. Taka marmelada nam bo prav prišla pri različnih pecivih.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zdaj je tudi sezona jagod in iz njih lahko naredimo tako okusno marmelado. Jagod ne peremo, jih samo skrbno očistimo. Zmečkamo in po okusu posladkamo (20 dag navadnega ali rjavega sladkorja na 1 kg jagod). Pristavimo in kuhamo, pene sproti pobiramo. Tako dobimo domačo marmelado, ki pa je bolj tekoča. Če bomo uporabili želirni sladkor (kar bo skrajšalo čas kuhanja), je marmelada bolj kompaktna. Če bomo uporabili ribez, je dobro, če jo prepasiramo. Taka marmelada nam bo prav prišla pri različnih pecivih.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Doživetja narave
Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.
Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ... Prisluhnite ob 17h.
Slovencem po svetu in domovini
Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.
Kulturni utrinki
Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo.