Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.
VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Komentar Časnik.si

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).
VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Milan Knep

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Moja zgodba

VEČ ...|26. 8. 2018
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

marija mojca trevenGrenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Moja zgodba

Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.
VEČ ...|26. 8. 2018
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

Jože Bartolj

marija mojca trevenGrenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Moja zgodba

VEČ ...|19. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.

oktobrska revolucijatamara griesser pečarmatevž tomšičigor grdina

Moja zgodba

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.
VEČ ...|19. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.

Jože Bartolj

oktobrska revolucijatamara griesser pečarmatevž tomšičigor grdina

Moja zgodba

VEČ ...|12. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.

oktobrska revolucijatamara griesser pečarmatevž tomšičigor grdina

Moja zgodba

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.
VEČ ...|12. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.

Jože Bartolj

oktobrska revolucijatamara griesser pečarmatevž tomšičigor grdina

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 3. 2018
Revolucija interneta

Andrej Boštjančič, inženir, je spregovoril o razvoju interneta. V devetdesetih letih so imeli le posamezniki povezavo s svetovnim spletom, danes ga ima skoraj vsako gospodinjstvo. Priče smo bili zelo hitremu razvoju, ki se še odvija.

Revolucija interneta

Andrej Boštjančič, inženir, je spregovoril o razvoju interneta. V devetdesetih letih so imeli le posamezniki povezavo s svetovnim spletom, danes ga ima skoraj vsako gospodinjstvo. Priče smo bili zelo hitremu razvoju, ki se še odvija.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Revolucija interneta
Andrej Boštjančič, inženir, je spregovoril o razvoju interneta. V devetdesetih letih so imeli le posamezniki povezavo s svetovnim spletom, danes ga ima skoraj vsako gospodinjstvo. Priče smo bili zelo hitremu razvoju, ki se še odvija.
VEČ ...|2. 3. 2018
Revolucija interneta
Andrej Boštjančič, inženir, je spregovoril o razvoju interneta. V devetdesetih letih so imeli le posamezniki povezavo s svetovnim spletom, danes ga ima skoraj vsako gospodinjstvo. Priče smo bili zelo hitremu razvoju, ki se še odvija.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|25. 1. 2018
Brez otrok, 15. del

Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.

Brez otrok, 15. del

Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 15. del
Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.
VEČ ...|25. 1. 2018
Brez otrok, 15. del
Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|3. 12. 2017
Brez otrok, 9 del

Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...

Brez otrok, 9 del

Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 9 del
Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...
VEČ ...|3. 12. 2017
Brez otrok, 9 del
Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...

Matjaž Merljak

literatura

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|19. 6. 2019
Móliš?

Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo. (Mt 6,6)

Móliš?

Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo. (Mt 6,6)

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

Damijana Medved

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Moja zgodba

VEČ ...|16. 6. 2019
Partizanski kirurg Lindsday Rogers

Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.

Partizanski kirurg Lindsday Rogers

Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.

Jože Bartolj

Alenka PuharJože DežmanLindsay Rogerspartizanski kirurg

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Ritem srca

VEČ ...|19. 6. 2019
Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet

PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.

Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet

PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

A štekaš?

VEČ ...|19. 6. 2019
Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.

Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;

Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.

Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;

Žiga Bunič, Luka Sešek, Jan Gerl

mladiglasbanovosti

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 6. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|19. 6. 2019
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Alen Salihović

spravapogovor oslovenijagrobiščakočevski rogspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 6. 2019
Predstavitev knjige SHALOM - dr. Julija Bertonclja

Dr. Julij Bertoncelj, nova knjiga – potopis Shalom : mir, popolnost, blaginja : potopisna in druga razmišljanja o Izraelu.

Predstavitev knjige SHALOM - dr. Julija Bertonclja

Dr. Julij Bertoncelj, nova knjiga – potopis Shalom : mir, popolnost, blaginja : potopisna in druga razmišljanja o Izraelu.

Jože Bartolj

Julij Bertoncelj